S cepivom proti gripi zadeli v polno

LJUBLJANA – V zadnjem tednu lanskega leta je število obolelih za gripo na stari celini naraščalo. Po Evropi večinoma krožita virusa A(H3N2) in pandemski A(H1N1)pdm09. Oboleli so stari od 15 do 64 let. Gripa se po Evropi širi sezoni primerno, o visoki incidenci njej podobne bolezni še ne poročajo. O večjem številu obolelih poročajo iz Gruzije, Ukrajine in Turčije. Tudi iz sosednje Hrvaške poročajo o gripi, kjer je bolezen letos že zahtevala življenje 50-letnika. Hrvaške zdravstvene oblasti pravijo, da je intenziteta gripe podobna lanski, ki je bila najhujša v zadnjih dvajsetih letih. Samo v prejšnjem tednu so dokazali 120 primerov, dvakrat več kot v tednu poprej.

Pri nas je bilo v tem tednu zaradi praznikov manj obiskov v ambulantah.
»Tako kot vsako leto pričakujemo, da bo začelo število obolelih za gripo v tem obdobju naraščati,« nam je povedala Eva Leban, dr. med., spec., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in še, da so se prvi, sporadični primeri začeli pojavljati jeseni. Trenutno v Sloveniji prevladuje virus influence A(H1N1), je še povedala Lebanova. Influenco so dokazali v 16 odstotkih vzorcev, ki so jih poslali v laboratorije za testiranje na prisotnost virusov, večinoma so bili odvzeti v bolnišnicah, in to v skoraj vseh slovenskih regijah: v 98 odstotkih gre za influenco tipa A; podtipa A (H1N1)pdm09 je 67 odstotkov, 33 odstotkov je podtipa A(H3N2).

Oba omenjena tipa virusa influence, ki trenutno krožita med prebivalstvom, sta zajeta v cepivu. Poleg gripe krožijo še drugi, ki povzročajo obolenja dihal, največkrat so dokazali rinoviruse, koronaviruse, viruse parainfluence in adenoviruse, nekaj tudi bokavirusov. Iz slovenskih bolnišnic poročajo o porastu gripe, zato so omejili oziroma prepovedali obiske, in čeprav, kot pravi Lebanova, govorimo o sezoni gripe, in ne o epidemiji, saj ne gre za nepričakovani pojav povišanja obolevnosti, v Bolnici dr. Petra Držaja odpirajo oddelek za epidemije, ki deluje od leta 2011, na voljo je 20 postelj. Lani je bil odprt tri mesece, zdravili so 210 ljudi. Prvi primer gripe v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru so obravnavali 10. decembra lani, do prejšnjega tedna je bilo potrjenih 80 primerov.
 

Več zelenjave, manj sladkarij

Gripa je zelo nalezljiva bolezen, virus se zlahka širi med prebivalci. Prenaša se kapljično, s kihanjem in kašljanjem, tudi govorom. Vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 Slovencev. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila, svetujejo na NIJZ: poskrbimo za pravilno prehrano (sveža sezonska zelenjava in sadje, manj sladkarij – več sladkega pojemo, bolj slabimo imunski sistem in posledično laže zbolimo) in dovolj gibanja, izogibajmo se natrpanim prostorom. Če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na bližnje. Temeljito in pogosto si umivamo roke, si pri kihanju ali kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav.

Pred boleznijo se zaščitimo s cepljenjem, ki ga še priporočajo, zlasti starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, ljudem z izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in njihovim družinskim članom, pa seveda zdravstvenim delavcem in delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Imunost se razvije približno dva tedna po cepljenju, zaščita traja več mesecev, pojasni Lebanova.


V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono se je sicer cepilo nekaj več ljudi (okrog 84.000) kot leto poprej (manj kot 70.000), a še vedno precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 ljudi.