S čikom v lepinji Bekimu uničujejo posel (FOTO)

Po čevljarskem mestu in okolici je završalo. Tržičani so se zgroženo spraševali, kakšno hrano jedo, saj se je na spletu pojavil posnetek lepinje, v kateri je bil cigaretni ogorek. Hitra prehrana je umazana, jim je rojilo po glavi. Da pa se ne bi spraševali, v katerem od obratov hitre prehrane je bil čik skrit v slastnem prigrizku, je bil podan tudi kraj: Okrepčevalnica Futr v Bistrici pri Tržiču.

Z nikomer ni skregan

»Ne vem, kako je nekomu padlo na pamet, da me tako očrni,« je zmajal z glavo lastnik Bekim Ameti. V Sloveniji je skoraj desetletje, prej je živel v Trbovljah. »Zaposlen sem bil v slaščičarni, potem sem prevzel lokal od lastnika slaščičarne, kjer se je pripravljal kebab. Naučil sem se obrti in šel na svoje. Slovenijo sem spoznaval že prej, saj sem recimo leta 1994 delal v Kranju pri bratrancu, ki se je ukvarjal s prodajo sadja in zelenjave.«


Prav sorodnik je bil razlog, da je Bekim Ameti prišel v Bistrico pri Tržiču: »Poznal je tistega, ki je bil tukaj, na tem mestu, in imel prodajalno sadja in zelenjave. Vedel je, da ima zaprto. Sprva sem kanil v Radovljico, to je izjemno lepo mesto. Če bi našel kakšen primeren prostor, bi bil tam. Nisem ga našel in sem se spomnil na Tržič in šel pogledat.«


V tekoči slovenščini, celo z robatimi gorenjskimi besednimi meandri, Bekim nadaljuje: »Pa ni bilo več zelenjavarja, bila je okrepčevalnica s kebabom, a tudi že zaprta. Povprašal sem po lastniku, ga našel in se dogovoril najprej za najem, potem pa so mi lokal ponudili v odkup. Vse potrebne papirje sem uredil in začel. V Tržiču se počutim kot domačin, imam veliko prijateljev, z nobenim nisem v sporu, tudi moji zaposleni so odlični. Ob tem zapletu se mi je oglasila celo moja nekdanja stranka, zdaj živi na Nizozemskem, in me spraševala, zakaj so mi to naredili.«

​

Vse domače

»Vse skupaj je čudno. Ko sem videl fotografijo, sem si rekel, da to že ni moglo biti pri meni. Komaj sem našel stik skrbnika strani in ga vljudno prosil, naj to reši. Na to morajo biti pozorni, saj so odgovorni za vsebine. Skrbnik je fotografijo umaknil. Toda včeraj se je spet pojavila pod objavami dveh meni in mojim širšim znancem in prijateljem popolnoma neznanih oseb. Kaj naj storim, kako naj to ustavim,« se sprašuje lastnik Ameti, ki je slišal, da se s to objavo ukvarjajo kriminalisti in iščejo izvor: »Nisem pa še navezal stika z njimi.« Lokal v Bistrici pri Tržiču je navzven urejen, notranjost je čista, ni zaznati neprijetnega vonja po zažganem, kot je to ponekod drugod. Hamburgerji, čevapčiči, kebab, vse slovenskega izvora, tudi bombetke za hamburgerje, lepinje za kebab ali čevapčiče in pleskavice so domače, nič ni uvoženega.

Gonja proti lokalu Futr traja dva tedna. Bekim Ameti pravi, da je osebno pisal na spletni profil naznanitelja domnevne svinjarije, a ni dobil odgovora. »Kot se je izkazalo, gre za lažen spletni osebni profil, čeprav osebe s tem imenom in priimkom obstajajo v Sloveniji. Od svojih strank sem dobil podatek in dokazilo, da fotografija ni pristna, da sploh ni bila posneta v mojem lokalu.« Sami smo se prepričali, da je obremenilna fotografija kruha, v katerega je nekdo izpljunil cigaretni ogorek, kopirana s tuje spletne strani.


Na profilu na twitterju Za bolji Mladenovac jo je okoli letošnjega pravoslavnega božiča objavila K. P. pod naslovom Hleb iz stare pekare. Prav ta posnetek je bil uporabljen za očrnitev Okrepčevalnice Futr. Bekim Ameti zaključi: »Kako delamo, predvsem pa kakšne so naše surovine, povedo najbolj naše stranke. Dejstvo je, da si je dobro ime težko ustvariti, potepta pa ti ga lahko nekdo v trenutku, in to s podtaknjeno lažno fotografijo. Škodoželjnež, morda konkurenca, ti tako uniči dobro ime in ogrozi delovna mesta. Dve leti, kar je odprt Futr, nisem imel niti ene napake ob vseh inšpekcijskih pregledih, saj sem sam sebi najstrožja sanitarna inšpekcija!«