OKUSNO
S kašnatimi klobasami so se mastile tudi kraljice
Na Antonovanju 2019 na Kogu ocenjevali črne, sive in bele čurke. Najboljše je moč dobiti tudi v Kranju in Ljubljani.
Odpri galerijo
Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. FOTOgrafije: Oste Bakal
KOG – Na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona Puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali Antonovanje 2019, v ospredju pa je bilo vendarle ocenjevanje kašnatih klobas. Naj izpostavimo samo kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oziroma čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so tam vnesli še pridih sodobnosti.
Antonovanje na Kogu, ki so ga pripravili Društvo Antonovanje na Kogu, Združenje rejcev prašičev Ormož, KGZS – Zavod Ptuj in Združenje pridelovalcev mesa na kmetijah, je le še izpostavilo posebnost slovenskih kašnatih klobas. Pravzaprav je bilo v teh dneh ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki poleg očeta menihov velja za zavetnika živine in prašičerejcev, vse v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture.
Kot poudarja predsednik Antonovanja Slavko Perc, želijo s tradicionalnim ocenjevanjem kašnatih klobas promovirati ta pristen izdelek slovenskega podeželja. Perc dodaja, da so kašnate klobase del dediščine slovenskega podeželja, ki ga je treba ohranjati. Prav to je bil tudi namen organizacije čurkarijade, ki je v prostorih OŠ Kog prvič potekala že pred osmimi leti.
Na letošnji prireditvi sta čurke po senzorični metodi ocenjevali dve komisiji: ena je bila strokovna, tej je predsedoval Peter Pribožič, specialist za prašičerejo pri KGZ Ptuj, druga je bila komisija potrošnikov pod vodstvom poznavalke in blogerke, sicer vikendašice na Kogu, Vanje Mramor, v njej so bili še Franjo Soldat – predsednik Udruge kulturne baštine Međimurska gruda Dujnkovec, Dragica Florjanič – predsednica TD Središče ob Dravi, Karolina Putarek – novinarka KTV Ormož, Natalija Fajfar – novinarka Radia Prlek, in Peter Kirič – direktor JZ za informiranje Ormož (Radio Prlek). In vsi so se strinjali, da čurkarijada na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in sodelujočim kmetijam v ocenjevanju nakazuje možnost trženja izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Strokovna komisija je slednjič odločila, da zlate kolajne dobijo za črne čurke Koroša (Križevci pri Ljutomeru), Žinko (Libanja), Munda – Šprah (Sodinci), Gostilna pr' Matičku (Kranj) in Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Kog); za sive Munda – Šprah in Dani Horvat (Ljubljana), za bele pa Žinko. Strokovna komisija je izbirala najbolj primerno vino k posamezni čurki.
Kot nam je povedal član komisije Milan Hlebec, se je komisija odločila, da k črni čurki najbolj paše modra frankinja (Vinska klet Sinead Liam Cabot iz Irske), k sivi chardonnay – polsuhi (Vino Milan Hlebec), k beli pa chardonnay – polsladki (Vino Miran Plemenič).
»Vsak kraj ali pokrajina ima zanimive običaje, ki v sodobnem svetu in ob hitrem tempu življenja izginjajo v pozabo. Svojčas so otroci tekali po vasi s šibami v rokah in kričali 'friški bote, zdravi bote' ali pa se valjali pod mizo in želeli 'puno picekof pa rečekof'.
Danes so to le še zgodbice in lepi spomini na 'frižeksunovo in barbarje'. Da tudi spomini na te navade ne bodo izginili, obujamo običaje iz naših krajev. Nekateri so starejši, nekateri so še živi. Če se bo v življenje povrnil vsaj en za marsikoga izgubljen ceremonial, bomo pri društvu Antonovanje zelo veseli,« je pred osrednjo podelitvijo priznanj izdelovalcem čurk in vinarjem ter tudi za dosežke na likovnem natečaju povedal vodja Slavko Perc.
Na prireditvi, ki jo je vodil Peter Kirič, se je zbrala tako rekoč vsa vas, med njimi tudi številni gostje, denimo, poslanca Evropskega parlamenta Alojz Peterle in Igor Šoltes, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, poslanci DZ in državni svetniki ter okoliški župani. Ko gre za kulinariko in vina, ne gre seveda niti brez kraljic, zraven so bile lokalne vinske kraljice Katja Kolarič, Tjaša Kovačič, Nives Plemenič, Jožica Gornik ter slovenska medena kraljica Valentina Marinič.
Dediščina slovenskega podeželja
Antonovanje na Kogu, ki so ga pripravili Društvo Antonovanje na Kogu, Združenje rejcev prašičev Ormož, KGZS – Zavod Ptuj in Združenje pridelovalcev mesa na kmetijah, je le še izpostavilo posebnost slovenskih kašnatih klobas. Pravzaprav je bilo v teh dneh ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki poleg očeta menihov velja za zavetnika živine in prašičerejcev, vse v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture.
Bele kašnate klobase
Kot poudarja predsednik Antonovanja Slavko Perc, želijo s tradicionalnim ocenjevanjem kašnatih klobas promovirati ta pristen izdelek slovenskega podeželja. Perc dodaja, da so kašnate klobase del dediščine slovenskega podeželja, ki ga je treba ohranjati. Prav to je bil tudi namen organizacije čurkarijade, ki je v prostorih OŠ Kog prvič potekala že pred osmimi leti.
25 vzorcev sta ocenili komisiji.
Na letošnji prireditvi sta čurke po senzorični metodi ocenjevali dve komisiji: ena je bila strokovna, tej je predsedoval Peter Pribožič, specialist za prašičerejo pri KGZ Ptuj, druga je bila komisija potrošnikov pod vodstvom poznavalke in blogerke, sicer vikendašice na Kogu, Vanje Mramor, v njej so bili še Franjo Soldat – predsednik Udruge kulturne baštine Međimurska gruda Dujnkovec, Dragica Florjanič – predsednica TD Središče ob Dravi, Karolina Putarek – novinarka KTV Ormož, Natalija Fajfar – novinarka Radia Prlek, in Peter Kirič – direktor JZ za informiranje Ormož (Radio Prlek). In vsi so se strinjali, da čurkarijada na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in sodelujočim kmetijam v ocenjevanju nakazuje možnost trženja izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Friški bote, zdravi bote
Strokovna komisija je slednjič odločila, da zlate kolajne dobijo za črne čurke Koroša (Križevci pri Ljutomeru), Žinko (Libanja), Munda – Šprah (Sodinci), Gostilna pr' Matičku (Kranj) in Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Kog); za sive Munda – Šprah in Dani Horvat (Ljubljana), za bele pa Žinko. Strokovna komisija je izbirala najbolj primerno vino k posamezni čurki.
Zlata priznanja
Komisiji sta ocenili 25 vzorcev, od tega 13 črnih čurk, osem sivih in štiri bele oziroma prosene. Pri črnih je strokovna komisija podelila pet zlatih priznanj, komisija potrošnikov pa štiri. Pri sivih so se v strokovni komisiji odločili, da podelijo dve zlati priznanji, komisija potrošnikov štiri. Pri belih sta obe komisiji podelili po eno zlato priznanje.
Komisiji sta ocenili 25 vzorcev, od tega 13 črnih čurk, osem sivih in štiri bele oziroma prosene. Pri črnih je strokovna komisija podelila pet zlatih priznanj, komisija potrošnikov pa štiri. Pri sivih so se v strokovni komisiji odločili, da podelijo dve zlati priznanji, komisija potrošnikov štiri. Pri belih sta obe komisiji podelili po eno zlato priznanje.
Kot nam je povedal član komisije Milan Hlebec, se je komisija odločila, da k črni čurki najbolj paše modra frankinja (Vinska klet Sinead Liam Cabot iz Irske), k sivi chardonnay – polsuhi (Vino Milan Hlebec), k beli pa chardonnay – polsladki (Vino Miran Plemenič).
»Vsak kraj ali pokrajina ima zanimive običaje, ki v sodobnem svetu in ob hitrem tempu življenja izginjajo v pozabo. Svojčas so otroci tekali po vasi s šibami v rokah in kričali 'friški bote, zdravi bote' ali pa se valjali pod mizo in želeli 'puno picekof pa rečekof'.
Danes so to le še zgodbice in lepi spomini na 'frižeksunovo in barbarje'. Da tudi spomini na te navade ne bodo izginili, obujamo običaje iz naših krajev. Nekateri so starejši, nekateri so še živi. Če se bo v življenje povrnil vsaj en za marsikoga izgubljen ceremonial, bomo pri društvu Antonovanje zelo veseli,« je pred osrednjo podelitvijo priznanj izdelovalcem čurk in vinarjem ter tudi za dosežke na likovnem natečaju povedal vodja Slavko Perc.
Prosena in ajdova kaša
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne. Osnova nadeva je kaša. Pri belih je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja, siva ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Dodajajo tudi ocvirke, del glavine, pljuča. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, pa je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. K čurkam se postrežeta kisla repa in kislo zelje.
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne. Osnova nadeva je kaša. Pri belih je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja, siva ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Dodajajo tudi ocvirke, del glavine, pljuča. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, pa je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. K čurkam se postrežeta kisla repa in kislo zelje.
Na prireditvi, ki jo je vodil Peter Kirič, se je zbrala tako rekoč vsa vas, med njimi tudi številni gostje, denimo, poslanca Evropskega parlamenta Alojz Peterle in Igor Šoltes, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, poslanci DZ in državni svetniki ter okoliški župani. Ko gre za kulinariko in vina, ne gre seveda niti brez kraljic, zraven so bile lokalne vinske kraljice Katja Kolarič, Tjaša Kovačič, Nives Plemenič, Jožica Gornik ter slovenska medena kraljica Valentina Marinič.
