S konjskimi vpregami od Pšate do Pšate
Letos mineva dvajset let, odkar so se krajani Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem s šestimi konjskimi vpregami podali do vasi Pšata pri Dragomlju, kjer se Pšata, ki izvira izpod Krvavca, izliva v Kamniško Bistrico.
Pšata pri Cerkljah na Gorenjskem z okoli sto prebivalci in prvo pisno omembo v 12. stoletju ter Pšata pri Dragomlju z nekaj več kot tristo krajani in več kot sedemsto let starimi koreninami, na videz nimata prav veliko skupnega, a že potok in isto krajevno ime sta bila dovolj velik razlog, da se je na Gorenjskem porodila zamisel o druženju. Nande Podjed je za goste izdelal maketo podružnične cerkve sv. Magdalene, podarili so jim tudi sliko konjenika, ki se je ustavil pred leseno brvjo.
Postavili mlaje
Na njegovo pobudo sta srečanje prvič na god sv. Petra in Pavla, 29. junija 2002, organizirala Konjeniško društvo Cerklje in Vaška skupnost Pšata. Stike med vasema je z Jožetom Rožmanom, predsednikom KS Dragomelj-Pšata, in Janezom Mivškom navezal Robert Kropivnik, predsednik Konjeniškega društva Cerklje. Organizatorji so si prizadevali v pohod vključiti udeležence s konjskimi vpregami iz vasi, skozi katere teče Pšata. Kot so nam povedali, so imeli največ dela pri zbiranju soglasij vseh petih občin in policije.
V povorki je sodelovalo šest konjskih vpreg z okoli štiridesetimi Pšačani. Pred odhodom na prvo pot so pred Golobovo domačijo, tik ob izviru potoka, pripravili kulturni program, vse udeležence je blagoslovil žal že pokojni župnik Franc Turk. Ob izviru varuje Pšato zavetnica sv. Magdalena, do izliva pa sveti Peter.
Kot se spominjata Podjed in Kropivnik, so šli na pot že ob pol desetih dopoldne, ustavili so se v Komendi, Mengšu in Trzinu. Tam so se odpočili v gostilni Orhideja, konje pa napojili pri kozolcu Kraljevih, prisrčno jih je pozdravil župan Tone Peršak. Pšačani so pri izlivu in gasilskem domu pripravili družabna in športna srečanja, popoldne so se zbrali v cerkvi sv. Petra pri sveti maši. Na začetku vasi so ob sprejemu gostov izpod Krvavca postavili mlaje. Pšata, eden najdaljših potokov v Sloveniji, je s svojim imenom zaznamovala dve vasi na svoji 29 kilometrov dolgi poti.
Ivan Kropivnik, tudi udeleženec prvega pohoda, je na steklenico napisal pesem Kraljica voda, Pšata: »Bistra voda med gorami, vije se v doline, polja, si kraljica med vodami, vse te hvali iz okolja.«
Zamenjali so jih avtomobili
Kot je povedal Kropivnik, so ob tretjem obisku gostiteljem izročili lesen toplar, velik meter krat meter. Tudi takrat so popotovali s šestimi konjskimi vpregami, ker pa je bilo zanimanja veliko, je vaščane Pšate pri Cerkljah proti Domžalam peljal še avtobus. Tega srečanja so se udeležili tudi župani občin, ki jih povezuje potok, Franc Čebulj iz Cerkelj, Tomaž Drolec iz Komende ter podžupan Domžal Toni Dragar, zaradi obveznosti sta se opravičila župana Mengša Tomaž Štebe in Trzina Tone Peršak.
Domačinka Marija Podjed je nekoč povedala, da so otroci klicali perico, ki je ob vodi prala perilo, da jim bo jezdec podrl brv. »O, Kristus in sveta pomagavka, brv ni za konja, peš, ata,« je zavpila perica. Iz peš, ata je menda nastala pešata oziroma Pšata.
Šesto srečanje so pripravili v soboto, 18. avgusta 2007, pri izviru Pšate pod Krvavcem in zaključkom na športnem igrišču. Obiskovali so se torej izmenično. Kot pravi Podjed, so ga poimenovali Vsaka vas je del dežele. Poslanstvo ideje izhaja iz želje po druženju v športnem duhu ter nujnosti o ozaveščanju ekološkega problema vodnih virov. V starodavnih časih, tako Podjed, se je reklo: »Če se Pšata bo skalila, po devetih kamnih se bo spet zbistrila.« Domači župnik je to misel pospremil z blagoslovom, otroci pa so s pesmijo pospremili povabljene k sveti maši. To je bil zadnji izlet konjskih vpreg, zatem so se prebivalci obeh vasi odločili, da se bodo obiskovali le še z osebnimi avtomobili. Zaradi korone je žal tudi to zamrlo.
