S Krasa odstranili 10 ton min
Mineva leto od največjega požara v naravi, odkar obstaja Slovenija: ob vročinskem valu in hudi suši je izbruhnil 15. julija, v 17 dneh je zgorelo 3700 hektarov gozda, grmičevja in travnikov.
V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je z ognjem borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov enot Rdečega križa, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in 73 članov ekip nujne medicinske pomoči. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.
Očistiti želijo čim več terena, preden bodo kmetje prišli z rezkalnimi stroji. Če povozijo neeksplodirano ubojno sredstvo, je lahko to zelo nevarno.
Vročina nekoliko popustila
Na terenu so bili poleg gasilcev ves čas tudi pirotehniki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Ko je bil požar pogašen, se njihovo delo ni le nadaljevalo, pač pa šele dobro začelo. Pred tedni so na eni od rednih akcij na Biljenskih gričih odstranili več topovskih granat, ročnih bomb, vžigalnikov in min. Od 15. julija lani do konca letošnjega maja so pripadniki enote v 35 akcijah na kraškem pogorišču z detektorji kovin pregledali 19 hektarov površin, vizualno pa še dodatnih 70 hektarov. Odkrili so 3500 nevarnih vojnih ostankov s skupno težo dobrih deset ton. Očistiti želijo čim več terena, preden bodo kmetje prišli z rezkalnimi stroji. Če povozijo neeksplodirano ubojno sredstvo, je lahko to zelo nevarno. Koliko kosov je še na požarišču, ni jasno, a v primeru novega požara bodo gasilci zdaj zagotovo bolj varni, kot so bili julija lani, ko je nad njihovimi glavami pokalo in so med krošnjami dreves švigali ostanki ubojnih sredstev. Največ neeksplodiranih ostankov so odkrili med Novo vasjo, Hudim Logom in Kostanjevico na Krasu. Pričakujejo vsaj še eno veliko detekcijo v središču požarišča, a ne pred septembrom, ko bo vročina nekoliko popustila.
Požar je naravo vrnil najmanj 50 let v preteklost, a s sadnjo in setvijo uresničujejo sanacijski načrt – za umetno obnovitev so predvideli od 900 do tisoč hektarov površin, ki so bile najbolj prizadete. Približno 1500 hektarov je bilo nekoliko manj prizadetih, te se bodo obnovile po naravni poti. Kot je povedal Matej Kravanja iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove RS, so prvi za obnovo na vrsti najbolj poškodovani deli borovih gozdov.
