FARONIKA
S pašteto rešili ribogojnico
Faronika se je zaradi epidemije znašla pred propadom. Ribe odkupila Antlantic Grupa, izdelek na voljo v Mercatorju.
Odpri galerijo
Ribji namaz Argeta posoška postrv je prvi rezultat pobude #PodpiramoLokalno. FOTO: Žiga Intihar
Na kraju, kjer je ena najčistejših rek v Sloveniji, leži ribogojnica Faronika. V 14 bazenih, napolnjenih s kristalno čisto in ledeno hladno vodo Tolminke (njena temperatura vse leto ne presega osem stopinj), živi, raste in se drsti na tisoče avtohtonih vrst slovenskih rib, tudi kraljica med njimi, soška postrv. Gurmani in okoliški prebivalci ribogojnico dobro poznajo: prvi po specialitetah, kot sta kaviar soške postrvi in riba, ki jo strežejo v najbolj izbranih okoliških restavracijah, takšnih, ki se lahko pohvalijo z eno ali celo dvema Michelinovima zvezdicama.
Za druge pomeni del zdravega in okusnega obroka, ki ga v vrtcih in šolah jedo njihovi otroci, v domovih za ostarele njihovi stari starši. Kak poučen domačin ve povedati, da šest zaposlenih v malem podjetju vsak file, ki pride na mizo te ustanove, ročno, s pinceto, temeljito očistijo koščic. Faroniko poznajo tudi ribiči doma in po svetu – z vlaganjem rib na okoliška ribolovna območja skrbi za živahno življenje ribiškega turizma. Tako, v sozvočju z naravo in ljudmi, živi ribogojnica Faronika, ki se je 13. marca letos skorajda znašla pred zaprtjem. Epidemija in zaprtje države, ki je sledilo, sta hudo udarila številne male podjetnike.
»Zaprtje vrtcev, šol, javnih zavodov, gostinskih obratov in meja v spomladanskem času epidemije je z drugimi ukrepi, ki smo jih morali sprejeti, za nas pomenilo izpad od 85 do 90 odstotkov prometa,« se spominja namestnik direktorice ribogojnice Faronika Jernej Kusterle. Za prej uspešno podjetje je bil to hud udarec. Šest zaposlenih, ki so si skorajda kot družina, je mrzlično začelo razmišljati, kako preprečiti nepričakovano potapljanje ladje, s katero so do zdaj uspešno prekrmarili še vsak vihar.
Katero drugo podjetje bi proizvodnjo lahko začasno zaprlo, če imaš živo žival, pa to ne gre: »Živo žival je treba vsak dan krmiti. Riba načeloma lahko počaka, jesti pa vendarle mora.« Ustvarjalna mlada ekipa je prerešetala marsikatero rešitev, navsezadnje pa jim je roko podala še usoda. Njihovo stisko so zaznali v Atlantic Grupi in se zelo hitro odločili, da jim ponudijo pomoč. Atlantic Grupa je junija 2020 od ribogojnice odkupila presežek posoške postrvi in zasnovala povsem nov produkt Argeta posoška postrv.
V zgodbo se je vključil še Mercator, ki se je odrekel delu profita, z logistiko in prodajnimi verigami pa vse skupaj zaokrožil v celoto. Sodelovanje manjšega podjetja z velikimi ni preprosta stvar. »Vsak teden smo dovažali fileje. Vajeni smo bili predelati od 150 do 200 kilogramov ribe na dan, zdaj pa je bilo treba v rokih priti do petih ton,« pripoveduje Kusterle. »Zelo veliko je bilo zelo zgodnjih jutranjih prihodov in zelo poznih popoldanskih odhodov,« se nasmehne ter doda, da so morali zaradi novega sodelovanja zaposliti še nekaj dodatnih pridnih rok. A kjer je volja, tam je tudi moč. Po mesecih trdega dela vseh vpletenih so ribogojnica Faronika, Argeta in Mercator 17. septembra ponosno razkrili, da je namaz Argeta posoška postrv prispel na prodajne police.
Zgodba velikih podjetij, ki rešijo posle malemu, ni pogosta, so se pa pri Argeti in Mercatorju odločili, da ne bo ostala edina.
Atlantic Grupa z Argeto podobno zgodbo v sodelovanju z Mercatorjem in Konzumom že izvaja na Hrvaškem in v Srbiji, nove priložnosti pa iščejo tudi v Sloveniji. In če se sprašujete, kaj je v tej zgodbi za vas, vam namestnik direktorice ribogojnice Faronika odgovarja: »Posoška riba je vrhunska in si zasluži prepoznavnost in mesto na krožnikih svetovnih kuharskih mojstrov, predvsem pa na krožnikih vsakega slovenskega gospodinjstva. Z ribjim namazom Argeta posoška postrv bodo kupci lahko okusili dolino Soče.«
Podpredsednik Atlantic Grupe Enzo Smrekar FOTO: Leon Vidic
Za druge pomeni del zdravega in okusnega obroka, ki ga v vrtcih in šolah jedo njihovi otroci, v domovih za ostarele njihovi stari starši. Kak poučen domačin ve povedati, da šest zaposlenih v malem podjetju vsak file, ki pride na mizo te ustanove, ročno, s pinceto, temeljito očistijo koščic. Faroniko poznajo tudi ribiči doma in po svetu – z vlaganjem rib na okoliška ribolovna območja skrbi za živahno življenje ribiškega turizma. Tako, v sozvočju z naravo in ljudmi, živi ribogojnica Faronika, ki se je 13. marca letos skorajda znašla pred zaprtjem. Epidemija in zaprtje države, ki je sledilo, sta hudo udarila številne male podjetnike.
Pomoč, ki je lahko vzor»S skupnimi močmi smo pravzaprav rešili podjetje. Prepričan sem, da je tak projekt vzor za celotno gospodarstvo in prava pot za naprej, kako moramo vsi skupaj delovati,« poudarja predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić.
»Zaprtje vrtcev, šol, javnih zavodov, gostinskih obratov in meja v spomladanskem času epidemije je z drugimi ukrepi, ki smo jih morali sprejeti, za nas pomenilo izpad od 85 do 90 odstotkov prometa,« se spominja namestnik direktorice ribogojnice Faronika Jernej Kusterle. Za prej uspešno podjetje je bil to hud udarec. Šest zaposlenih, ki so si skorajda kot družina, je mrzlično začelo razmišljati, kako preprečiti nepričakovano potapljanje ladje, s katero so do zdaj uspešno prekrmarili še vsak vihar.
V slogi je moč
Katero drugo podjetje bi proizvodnjo lahko začasno zaprlo, če imaš živo žival, pa to ne gre: »Živo žival je treba vsak dan krmiti. Riba načeloma lahko počaka, jesti pa vendarle mora.« Ustvarjalna mlada ekipa je prerešetala marsikatero rešitev, navsezadnje pa jim je roko podala še usoda. Njihovo stisko so zaznali v Atlantic Grupi in se zelo hitro odločili, da jim ponudijo pomoč. Atlantic Grupa je junija 2020 od ribogojnice odkupila presežek posoške postrvi in zasnovala povsem nov produkt Argeta posoška postrv.
Pomen podpore lokalnim dobaviteljem sta poudarila tako podpredsednik Atlantic Grupe Enzo Smrekar kot predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić.
V zgodbo se je vključil še Mercator, ki se je odrekel delu profita, z logistiko in prodajnimi verigami pa vse skupaj zaokrožil v celoto. Sodelovanje manjšega podjetja z velikimi ni preprosta stvar. »Vsak teden smo dovažali fileje. Vajeni smo bili predelati od 150 do 200 kilogramov ribe na dan, zdaj pa je bilo treba v rokih priti do petih ton,« pripoveduje Kusterle. »Zelo veliko je bilo zelo zgodnjih jutranjih prihodov in zelo poznih popoldanskih odhodov,« se nasmehne ter doda, da so morali zaradi novega sodelovanja zaposliti še nekaj dodatnih pridnih rok. A kjer je volja, tam je tudi moč. Po mesecih trdega dela vseh vpletenih so ribogojnica Faronika, Argeta in Mercator 17. septembra ponosno razkrili, da je namaz Argeta posoška postrv prispel na prodajne police.
Še več lepih zgodb
Zgodba velikih podjetij, ki rešijo posle malemu, ni pogosta, so se pa pri Argeti in Mercatorju odločili, da ne bo ostala edina.
Delovati je treba trajnostno»Trajnostna načela delovanja, med katera spada tudi pomoč lokalnemu gospodarstvu, so ena izmed osnovnih vrednot Argete. Trajnostno delovanje pričakuje tudi potrošnik, prav tako je zelo zaznani trend tudi preferenca lokalnih proizvajalcev, lokalnih okusov. Potrošnikom je zato treba iti naproti, jim dati občutek, da se o njih razmišlja, jim priti nasproti z njihovo tradicijo, z njihovo kulturo, z njihovim specifičnim okusom,« je o sodelovanju povedal podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo Enzo Smrekar.
Atlantic Grupa z Argeto podobno zgodbo v sodelovanju z Mercatorjem in Konzumom že izvaja na Hrvaškem in v Srbiji, nove priložnosti pa iščejo tudi v Sloveniji. In če se sprašujete, kaj je v tej zgodbi za vas, vam namestnik direktorice ribogojnice Faronika odgovarja: »Posoška riba je vrhunska in si zasluži prepoznavnost in mesto na krožnikih svetovnih kuharskih mojstrov, predvsem pa na krožnikih vsakega slovenskega gospodinjstva. Z ribjim namazom Argeta posoška postrv bodo kupci lahko okusili dolino Soče.«
