S pašteto rešili ribogojnico

Na kraju, kjer je ena najčistejših rek v Sloveniji, leži ribogojnica Faronika. V 14 bazenih, napolnjenih s kristalno čisto in ledeno hladno vodo Tolminke (njena temperatura vse leto ne presega osem stopinj), živi, raste in se drsti na tisoče avtohtonih vrst slovenskih rib, tudi kraljica med njimi, soška postrv. Gurmani in okoliški prebivalci ribogojnico dobro poznajo: prvi po specialitetah, kot sta kaviar soške postrvi in riba, ki jo strežejo v najbolj izbranih okoliških restavracijah, takšnih, ki se lahko pohvalijo z eno ali celo dvema Michelinovima zvezdicama.

Za druge pomeni del zdravega in okusnega obroka, ki ga v vrtcih in šolah jedo njihovi otroci, v domovih za ostarele njihovi stari starši. Kak poučen domačin ve povedati, da šest zaposlenih v malem podjetju vsak file, ki pride na mizo te ustanove, ročno, s pinceto, temeljito očistijo koščic. Faroniko poznajo tudi ribiči doma in po svetu – z vlaganjem rib na okoliška ribolovna območja skrbi za živahno življenje ribiškega turizma. Tako, v sozvočju z naravo in ljudmi, živi ribogojnica Faronika, ki se je 13. marca letos skorajda znašla pred zaprtjem. Epidemija in zaprtje države, ki je sledilo, sta hudo udarila številne male podjetnike.


»Zaprtje vrtcev, šol, javnih zavodov, gostinskih obratov in meja v spomladanskem času epidemije je z drugimi ukrepi, ki smo jih morali sprejeti, za nas pomenilo izpad od 85 do 90 odstotkov prometa,« se spominja namestnik direktorice ribogojnice Faronika Jernej Kusterle. Za prej uspešno podjetje je bil to hud udarec. Šest zaposlenih, ki so si skorajda kot družina, je mrzlično začelo razmišljati, kako preprečiti nepričakovano potapljanje ladje, s katero so do zdaj uspešno prekrmarili še vsak vihar.
 

V slogi je moč

Katero drugo podjetje bi proizvodnjo lahko začasno zaprlo, če imaš živo žival, pa to ne gre: »Živo žival je treba vsak dan krmiti. Riba načeloma lahko počaka, jesti pa vendarle mora.« Ustvarjalna mlada ekipa je prerešetala marsikatero rešitev, navsezadnje pa jim je roko podala še usoda. Njihovo stisko so zaznali v Atlantic Grupi in se zelo hitro odločili, da jim ponudijo pomoč. Atlantic Grupa je junija 2020 od ribogojnice odkupila presežek posoške postrvi in zasnovala povsem nov produkt Argeta posoška postrv.


V zgodbo se je vključil še Mercator, ki se je odrekel delu profita, z logistiko in prodajnimi verigami pa vse skupaj zaokrožil v celoto. Sodelovanje manjšega podjetja z velikimi ni preprosta stvar. »Vsak teden smo dovažali fileje. Vajeni smo bili predelati od 150 do 200 kilogramov ribe na dan, zdaj pa je bilo treba v rokih priti do petih ton,« pripoveduje Kusterle. »Zelo veliko je bilo zelo zgodnjih jutranjih prihodov in zelo poznih popoldanskih odhodov,« se nasmehne ter doda, da so morali zaradi novega sodelovanja zaposliti še nekaj dodatnih pridnih rok. A kjer je volja, tam je tudi moč. Po mesecih trdega dela vseh vpletenih so ribogojnica Faronika, Argeta in Mercator 17. septembra ponosno razkrili, da je namaz Argeta posoška postrv prispel na prodajne police.
 

Še več lepih zgodb

Zgodba velikih podjetij, ki rešijo posle malemu, ni pogosta, so se pa pri Argeti in Mercatorju odločili, da ne bo ostala edina.


Atlantic Grupa z Argeto podobno zgodbo v sodelovanju z Mercatorjem in Konzumom že izvaja na Hrvaškem in v Srbiji, nove priložnosti pa iščejo tudi v Sloveniji. In če se sprašujete, kaj je v tej zgodbi za vas, vam namestnik direktorice ribogojnice Faronika odgovarja: »Posoška riba je vrhunska in si zasluži prepoznavnost in mesto na krožnikih svetovnih kuharskih mojstrov, predvsem pa na krožnikih vsakega slovenskega gospodinjstva. Z ribjim namazom Argeta posoška postrv bodo kupci lahko okusili dolino Soče.«