S premogom obogatena odličja: takšne so kolajne za rokometašice (FOTO)

Zagorska oblikovalka nakita in daril iz premoga Marjeta Hribar si bo lansko leto gotovo nadvse dobro zapomnila, saj je dosegla nekaj zelo velikih uspehov tako doma kot v tujini. Uspel ji je prodor na tujo estradno sceno, oblikovala je namreč del nagrad za nominirance in dobitnike oskarjev in grammyjev, nekateri svetovno znani zvezdniki že nosijo in celo promovirajo njen nakit, zdaj pa so dobile kolajne izpod njenih rok tudi reprezentantke na evropskem prvenstvu v ženskem rokometu. To prvenstvo je Slovenija tokrat gostila prvič, prav tako pa je Hribarjeva prvič ustvarila medalje.

Vsi so bili navdušeni nad medaljami. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv

»Tokrat sta sodelovala umetnik in športnik. To se sicer ne dogaja prav pogosto, zato sem še s toliko večjim veseljem sprejela ta izziv. Posebej za to sem razvila postopek, v bistvu gre za pečatenje. Za izdelavo organske oblike je bilo treba vse skupaj vliti v baker. Ženske tekmovalke so resnično borke in želela sem, da imajo medalje neko mehkobo, obenem pa smo uporabili sistem prehajanja starega v novo z vkomponiranjem premoga in bakra, pečatili oziroma vtisnili smo logotip prvenstva,« na kratko povzame.

Le slovenski proizvajalci

Prvenstvo je imelo tudi letos poudarek na ekologiji, športna zveza pa se je odločila, da medalje poveže z zgodbo. Za prvo, drugo in tretje mesto so bile te oblikovane v klasičnem stilu skupaj s trakom, da se jih lahko obesi okoli vratu, za četrto mesto pa so bile pakirane brez traku. Vsaka medalja je imela embalažo, oblečeno v žamet, kjer jih je na zgornji strani namesto tiska čakal logo, vtisnjen v vosek – zlati za zlate ter srebrn za srebrne. Uporabili so le slovenske proizvajalce, tako škatlice kot svileni trak so izbrali skupaj z njimi.

»V idejni zasnovi sem na kup potegnila vse znanje, ki sem ga nabrala doslej. Postopek je bil zelo poseben, kajti vsaka medalja je nastajala vsaj 24 ur, za kar v praksi ni bilo časa, zato so nas čakali izzivi kot še nikdar doslej. Idejna zasnova je bila v osnovi moja, vendar je bilo potrebnih precej modifikacij, kot umetnik si namreč pozoren na čisto druge stvari kot prejemnik medalje. Najti smo morali skupno pot.«

Izdelali so kar 144 medalj, vsaka je tehtala skoraj kilogram. »Hostese, ki so jih prinesle na podelitvi, so se mi kar zasmilile, vsaka je namreč imela 16 medalj, kar pomeni, da so držale kar 16 kilogramov, kar zagotovo ni prijetno,« pove. Letošnje prvenstvo je imelo poudarek tudi na ženski energiji, zato je bilo pomembno, da medalje oblikuje oz. izdela ženska.

Od sirotišnic do estrade

Hribarjeva se s svojim oblikovanjem dotika različnih svetov: na Tajskem in v Burmi je iz odpadnega materiala oblikovala konstrukcije otroških igrišč in sirotišnic, v modnem svetu kolekcije za modne navdušence, za lepotna tekmovanja krone za miss Slovenije, šport pa je področje, kamor prej še ni zašla. »Moram priznati, da je športni svet fantastično organiziran in z velikim veseljem bi še sodelovala, kajti povezav med oblikovalci in športniki bi bilo lahko sorazmerno več, tu se skriva velik potencial.«

Rok za izdelavo 144 medalj je bil zelo kratek, a vendar jim je v samo enem mesecu uspelo. Oblika odličij je navdušila tako organizatorje kot dobitnike, Hribarjevo pa občasno še vedno začudi, kje so našli njo. »Jaz in šport … Od nekdaj sem bila knjižni molj in sem o rokometu brala le v knjigah in časopisih. Nikoli se nisem ukvarjala z njim, navijam pa, seveda, kadar ga vidim na televiziji. Všeč mi je namreč hitra igra, in tu je je veliko,« razkrije. 

Razvila je poseben postopek, šlo je za pečatenje.

Tudi škatlice in trakovi so slovenskih proizvajalcev.

Marjeta Hribar je ponosna na svoj novi dosežek.

Rokometno prvenstvo je bilo iz stališča medalj svojevrstno.