S prihodom župnika se je marsikaj spremenilo: v katakombah tudi skrivnostni rov
Z njegovim prihodom pred poldrugim letom se je v Malečniku, zaselku le streljaj iz Maribora, marsikaj spremenilo. Župnik v tamkajšnji župniji dr. Sebastijan Valentan ostaja skromen, a vseeno priznava: »Mnogi sploh niso slišali za Malečnik. Od odprtja katakomb, pri čemer ste pomagali tudi vi, mediji, se je zadeva obrnila na glavo. Skoraj vsak vikend prihajajo skupine, ki jih vodimo v katakombe. In to od vsepovsod. Izvedo za Malečnik, izvedo za odlične kmečke turizme, in vsi smo na to ponosni.«
Dvorni kaplan pri graškem škofu
Katakombe s posmrtnimi ostanki pod malečniško cerkvijo pa niso edina znamenitost vasice na levem bregu Drave, ki jo krasita kar dve cerkvi. V stavbi župnišča je zrasel pravcati salon s prvo galerijo v Malečniku.
»Poimenovali smo jo po Marku Glaserju, ki je več kot zaslužen, da nosi njegovo ime. Marko Glaser je bil dvorni kaplan pri graškem škofu, tam je spoznal veliko umetnikov, ki so kasneje prišli v Malečnik. Zato imamo v naši zbirki slike visoke umetniške vrednosti. Poudariti gre, da so vsi ti umetniki od Franca Ksaverja Nagerja do Matije Pavla Zeldnerja v Malečnik prišli le zaradi Glaserja,« je na zgodovino ponosen Valentan.
Marko Glaser je v Malečniku služboval od 1843. pa vse do leta 1889. Je začetnik misijona in šmarnične pobožnosti na Slovenskem nasploh. Ob tem je kmete navduševal za sadjarstvo in prirejal sadjarske tečaje. Bil je vsestranski. Obnovil je župnišče in obe cerkvi in dal postaviti križev pot na Gorco. Sploh ni dvoma, da si s svojim delovanjem zasluži, da salon nosi njegovo ime.
Po zaslugi Valentana je salon, ki je do nedavnega služil le internim namenom, dobil nov sijaj. Salon s stalno razstavo umetniških del še iz časa pred Markom Glaserjem (v njem so tudi slike iz 17. stoletja) se ponaša z domala perfektno ohranjenim intarzičnim parketom, v galeriji pa bodo občasne razstave. »Salon z galerijo je namenjen organiziranju koncertov komornih zasedb, razstavam, predavanjem in različnim oblikam srečanja. Galerijske vitrine so nove, izdelal jih je domačin Rafael Kocbek. Prva razstava v njih so bile belokranjske pisanice.
V začetku letošnjega postnega časa smo imeli delavnico belokranjskih pisanic, prišla je rokodelka iz Bele krajine in prikazala tehniko pisanja. S seboj je prinesla čudovite belokranjske pisanice, dali smo jih na razstavo. Na ogled so bile do velikega petka, veselimo pa se že nove vsebine, 1. Glaserjevega festivala. Imenovan je po Marku Glaserju, ki je bil v Malečniku župnik skoraj 50 let, bil je narodni voditelj, pisatelj, pesnik, prevajalec,« našteva Valentan.
Most med kulturami
In nadaljuje: »Galerija je lepo obiskana, od lanskega odprtja se je v njej zvrstilo več kot 20 dogodkov. Postaja most med različnimi pogledi, kulturami. Tega smo zelo veseli. Ni samo versko usmerjena, za bogoslužje je cerkev, tukaj pa je priložnost, da vsak najde še kaj zase.« V stalni razstavi, v kateri je kopica slik s podobami osebnosti z Japonske, iz Grčije, Turčije in Egipta, trenutno manjka trojica. »Teh lani nismo mogli restavrirati, a smo jih k strokovnjakom poslali letos. Uspelo nam je dobiti še nekaj sponzorjev, saj takšna restavracija slike stane med 1500 in 4000 evri,« je še dodal Valentan.
Malečniške katakombe, ponekod poznane kot grobnice ali kripte, so dolge dvanajst metrov in široke štiri, na vseh štirih straneh je kar 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih. Vanje so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Slabih 300 let stare malečniške katakombe nosijo še večjo skrivnost, sredi njih je namreč na tleh viden zazidan del. »To je skrivnostni rov, ki že več kot sto let ni bil odprt. Nekaj je bilo poskusov, a niso prišli daleč. Kaj je v njem, ne ve nihče. Obstaja dvoje ljudskih izročil: po prvem naj bi vodil pod reko Dravo na drugo stran Maribora, po drugem pa se po njem prispe k Marijini cerkvi na Gorci,« pravi Sebastijan Valentan. Načrt je, da bi ga odprli, a so potrebna dodatna finančna sredstva, ki pa jih trenutno nimajo. Sodelovati morajo tudi jamarji in drugi strokovnjaki. Slovenske in tuje medijske hiše pa se zanimajo, da bi bile s kamerami prisotne, ko se bo to odpiralo. Najbolj naj bi se zagreli čez lužo, saj so tovrstne skrivnosti v Ameriki še kako gledane.
Včeraj so pisanice umaknili, stekle so priprave za 1. Glaserjev festival, ki se bo začel v četrtek, njegov častni pokrovitelj pa je rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. »Dan je izbran namenoma, saj je 21. april rojstni dan Marka Glaserja,« je sklenil Sebastijan Valentan. V petih dneh se bo zvrstilo osem dogodkov, ti bodo namenjeni tudi otrokom (delavnica peke peciva), na koncu bo pogovorni večer o rodbini Glaser. Celoten spored je objavljen na spletni strani www.glaser.rkc.si.
