TURISTIČNI RAZVOJ
S progo prišli tudi turisti
Vlak je na začetku prejšnjega stoletja v bohinjski konec pripeljal prve turiste; v kampu Danica so več kot zadovoljni z obiskom, ki se stalno povečuje.
Odpri galerijo
Sredi julija letos je minilo 30 let, odkar je Turistično društvo Bohinj odprlo Kamp Danica v Bohinjski Bistrici. V teh treh desetletjih je kamp doživljal izjemen razvoj, predvsem pa je napredoval na nivojskem in ekološkem področju.
V zadnjih letih so posodobili infrastrukturo, nakupili zemljišča, uredili brežino Save in sotočje Bistrice, posodobili sanitarne bloke, uredili parcele ter novo zasaditev, povečali recepcijo, vlagali v programe in izobraževanje zaposlenih ter pridobivali certifikate. »V razvoj smo v zadnjih osmih letih vložili skoraj dva milijona evrov,« je povedala Milena Košnik, vodja strokovnih služb v TD Bohinj.
Bohinj se je začel turistično razvijati po letu 1906, takoj po odprtju bohinjske železniške proge. V tem obdobju so v Bohinjski Bistrici začeli rasti številni hoteli, gostilne in domačije s turističnimi sobami. Vendar turisti še niso imeli možnosti, da bi odkrili pravi kraj, kjer bi lahko prijetno preživljali dopustniški čas. Zato so trije, ki so se že takrat zavedali, da za gosta nista dovolj samo streha nad glavo in hrana, ter tudi sicer napredni domačini Lovrenc Vojvoda, Ivan Mencinger in Gašper Budkovič leta 1908 ustanovili akcionarsko društvo Danica, društvo za poletne in zimske športne naprave v Bohinjski Bistrici. To je že leta 1909 na desnem bregu Save Bohinjke uredilo zgledno letno kopališče, na enem izmed manjših mrtvih rokavov reke pa tudi zimsko drsališče. Po prvi svetovni vojni se je težišče turističnega razvoja Bohinja preselilo k Bohinjskemu jezeru, v Bohinjski Bistrici pa je njegov razvoj zamiral, ne pa povsem zamrl.
»Ideja, da bi območje Danice znova turistično oživili, je zrasla med nekaterimi člani društva in sobodajalci iz Bohinjske Bistrice,« pravi Stane Košnik, takratni in prvi predsednik društva. Nezadovoljni, po njihovem mnenju zaradi preveč ciljno usmerjenega delovanja društva predvsem na območju jezerske sklede in njenega zaledja, so v začetku 70. let z odcepitvijo ustanovili lastno turistično društvo. »V prvem letu poslovanja smo beležili 6300 prenočitev, leta 2001 že 25.639 in potem vsako leto več. Te številke o relativno kratkem razvoju kampa povedo vse,« še pove Košnik.
V zadnjih letih so posodobili infrastrukturo, nakupili zemljišča, uredili brežino Save in sotočje Bistrice, posodobili sanitarne bloke, uredili parcele ter novo zasaditev, povečali recepcijo, vlagali v programe in izobraževanje zaposlenih ter pridobivali certifikate. »V razvoj smo v zadnjih osmih letih vložili skoraj dva milijona evrov,« je povedala Milena Košnik, vodja strokovnih služb v TD Bohinj.
Bohinj se je začel turistično razvijati po letu 1906.
V zadnjem letu je kamp pridobil kategorizacijo štirih zvezdic, priznana okoljska certifikata Ecocamping in Slovenia Green Accommodation ter vrsto drugih priznanj evropskih avtomobilističnih klubov. V vsakoletnem projektu TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna je bil v ocenjevalni kategoriji velikostno primerljivih kampov vedno uvrščen med prve tri, lani pa je bil spet zmagovalec. »Veseli nas in na to smo še zlasti ponosni, da vsakoletni napredek in izboljšanje kakovosti storitev v Kampu Danica opazijo tudi naši obiskovalci, saj vsako leto beležimo več povratnikov, nekateri pa so z nami že skoraj vse od začetka,« dodaja Košnikova.
Bohinj se je začel turistično razvijati po letu 1906, takoj po odprtju bohinjske železniške proge. V tem obdobju so v Bohinjski Bistrici začeli rasti številni hoteli, gostilne in domačije s turističnimi sobami. Vendar turisti še niso imeli možnosti, da bi odkrili pravi kraj, kjer bi lahko prijetno preživljali dopustniški čas. Zato so trije, ki so se že takrat zavedali, da za gosta nista dovolj samo streha nad glavo in hrana, ter tudi sicer napredni domačini Lovrenc Vojvoda, Ivan Mencinger in Gašper Budkovič leta 1908 ustanovili akcionarsko društvo Danica, društvo za poletne in zimske športne naprave v Bohinjski Bistrici. To je že leta 1909 na desnem bregu Save Bohinjke uredilo zgledno letno kopališče, na enem izmed manjših mrtvih rokavov reke pa tudi zimsko drsališče. Po prvi svetovni vojni se je težišče turističnega razvoja Bohinja preselilo k Bohinjskemu jezeru, v Bohinjski Bistrici pa je njegov razvoj zamiral, ne pa povsem zamrl.
Bohinjski kamp se v zadnjih letih razvija izjemno hitro.
»Ideja, da bi območje Danice znova turistično oživili, je zrasla med nekaterimi člani društva in sobodajalci iz Bohinjske Bistrice,« pravi Stane Košnik, takratni in prvi predsednik društva. Nezadovoljni, po njihovem mnenju zaradi preveč ciljno usmerjenega delovanja društva predvsem na območju jezerske sklede in njenega zaledja, so v začetku 70. let z odcepitvijo ustanovili lastno turistično društvo. »V prvem letu poslovanja smo beležili 6300 prenočitev, leta 2001 že 25.639 in potem vsako leto več. Te številke o relativno kratkem razvoju kampa povedo vse,« še pove Košnik.
Zdajšnji predsednik turističnega društva Boštjan Mencinger je spregovoril o prihodnosti kampa Danica: »Kamp se v zadnjih letih razvija izjemno hitro, vsako leto vložimo nekaj sto tisoč evrov v posodobitev, nadgradnje in nadaljnji razvoj. Beležimo stalno rast števila prenočitev, lani smo jih našteli že skoraj 70.000. Sledimo sodobnim smernicam na področju kampov in izpolnjujemo želje gostov. Zmogljivosti v prihodnjih letih ne bomo bistveno povečevali, želimo pa si še dvigniti raven ponudbe, izboljšati infrastrukturo in povečati zadovoljstvo naših gostov ter postati prepoznavni kot kamp, ki obratuje vse leto, tudi z dodatno glamping ponudbo. Predvsem si želimo podaljšati sezono, saj smo v glavni sezoni tako rekoč ves čas polni in tudi omejujemo obisk. Čaka nas še veliko dela in novih investicij, ki se jih že veselimo.«