AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
S setvijo ni pametno hiteti
Po odjugi in mokroti je Slovenijo spet zajela ohladitev, za setev je tako premrzlo, prav tako za gnojenje.
Odpri galerijo
Marec je vzhodni Sloveniji postregel z najdebelejšo snežno odejo v Sloveniji v zadnjih 60 letih. FOTO: Jaroslav Jankovič
Najhladneje je bilo v ponedeljek, ko je temperatura ponekod tudi po nižinah ostala pod ničlo. Povprečne dnevne temperature so bile kar za okoli 8 °C nižje od običajnih za ta čas. Sredi ali konec marca se redko zgodi, da po nižinah tudi čez dan ostajajo pod ničlo, po klimatoloških statistikah se to pojavi približno en dan na 10 let.
Podobno hladno vreme v tem delu leta smo imeli po najvišji temperaturi zraka nazadnje marca 2013, prej pa v letih 1996 in 1962. Po povprečni temperaturi zraka smo imeli podobno hladno obdobje tudi v letih 1976 in 1958. Tokrat so bili temperaturni odkloni največji na nadmorski višini okoli 500 in 1500 m, po nižinah je bilo zaradi oblačnosti in vetra nekoliko topleje, v visokogorju ni bilo tako izrazito mrzlo.
Z ohladitvijo se je spustila tudi meja sneženja, v soboto čez dan in popoldne na 500–800 m nadmorske višine, proti večeru in v noči na nedeljo pa so snežinke naletavale marsikje v notranjosti Slovenije in se je meja spustila do nižin.
Temperaturne razmere so bile v zadnjih dneh podobne tistim v letu 2013, ko je mraz vztrajal več dni zapored od 23. do 28. marca. Hladno vreme se je nadaljevalo tudi v začetku aprila. Prej je bilo na Primorskem izjemno hladno tudi 17. marca.
V višjih legah je snežilo na podlago, po nižinah pa na gola tla. Kljub rahlim do zmernim padavinam se je ob mrzlem vremenu sneg hitro kopičil in večinoma dosegel največjo višino 26. ali 27. marca. Ponekod v vzhodni polovici Slovenije ob koncu marca v preteklih 60 letih nismo namerili debelejše snežne odeje (Novo mesto 24 cm, Murska Sobota 20 cm).
Le primerno suha in topla tla bodo omogočala primerno pripravo za setev. FOTO: Jaroslav Jankovič
Podobno hladno vreme v tem delu leta smo imeli po najvišji temperaturi zraka nazadnje marca 2013, prej pa v letih 1996 in 1962. Po povprečni temperaturi zraka smo imeli podobno hladno obdobje tudi v letih 1976 in 1958. Tokrat so bili temperaturni odkloni največji na nadmorski višini okoli 500 in 1500 m, po nižinah je bilo zaradi oblačnosti in vetra nekoliko topleje, v visokogorju ni bilo tako izrazito mrzlo.
Spet sneg
Z ohladitvijo se je spustila tudi meja sneženja, v soboto čez dan in popoldne na 500–800 m nadmorske višine, proti večeru in v noči na nedeljo pa so snežinke naletavale marsikje v notranjosti Slovenije in se je meja spustila do nižin.Napoved Prevladovalo bo sončno vreme. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem po večini zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od –7 do 2, v zatišnih legah s snežno odejo okoli –10, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10 °C.
Najmočnejši sunki burje bodo na izpostavljenih mestih do četrtka popoldne presegali hitrost 100 km/h.
Obeti
Jutri se bo od severa deloma pooblačilo. V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, drugod deloma jasno z občasno povečano oblačnostjo. Večinoma suho bo.
Najmočnejši sunki burje bodo na izpostavljenih mestih do četrtka popoldne presegali hitrost 100 km/h.
Obeti
Jutri se bo od severa deloma pooblačilo. V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, drugod deloma jasno z občasno povečano oblačnostjo. Večinoma suho bo.
Temperaturne razmere so bile v zadnjih dneh podobne tistim v letu 2013, ko je mraz vztrajal več dni zapored od 23. do 28. marca. Hladno vreme se je nadaljevalo tudi v začetku aprila. Prej je bilo na Primorskem izjemno hladno tudi 17. marca.
V višjih legah je snežilo na podlago, po nižinah pa na gola tla. Kljub rahlim do zmernim padavinam se je ob mrzlem vremenu sneg hitro kopičil in večinoma dosegel največjo višino 26. ali 27. marca. Ponekod v vzhodni polovici Slovenije ob koncu marca v preteklih 60 letih nismo namerili debelejše snežne odeje (Novo mesto 24 cm, Murska Sobota 20 cm).
Povprečne dnevne temperature so bile kar za okoli 8 °C nižje od običajnih.
Sejemo v topla tla
Čeprav je ob odjugi marsikdo menil, da je primeren čas za setev, je ohladitev dokaz, da ni pametno hiteti. Le primerno suha in topla tla bodo omogočala primerno pripravo za to opravilo. V mokrem in hladnem obdobju vrt ali njivo s prehodi le dodatno tlačimo in poslabšujemo strukturo tal. Zaradi hladnega vremena je nesmiselno dodajati gnojila, saj jih rastline ne morejo počrpati. Upamo le, da hlad ne bo neugodno vplival na odprte brste in cvetove sadnega drevja na Primorskem.Svetovni dan meteorologijeSvetovna meteorološka organizacija (SMO), ki ima 191 članic, in svetovna meteorološka skupnost vsako leto 23. marca zaznamujeta svetovni dan meteorologije. Na ta dan leta 1950 je SMO iz konvencije prerasla v organizacijo, leto pozneje pa pridobila status specializirane agencije v okviru Združenih narodov. Tema letošnjega dne je Pripravljeni za vreme, prilagojeni na podnebje. Kmetijstvo je tovarna na prostem, ki je odvisna od vremena in podnebja. Na Agenciji RS za okolje smo razvili dnevni bilten Agrometeorološka napoved za 15 regij v Sloveniji, ki splošni in strokovni javnosti omogoča dostop do vremenske napovedi, opozoril, informacij o meritvah in napovedih temperatur zraka, padavin, smeri in hitrosti vetra, trajanju sončnega obsevanja, relativne vlage v zraku ter temperature tal, efektivne temperature zraka, evapotranspiracije in meteorološke vodne bilance. Bilten se vsak dan osvežuje in obsega podatke o meritvah do pet dni nazaj ter napovedi do deset dni naprej. Pri načrtovanju kmetijske pridelave v prihodnosti so poleg obsežnega arhiva fenoloških in meteoroloških podatkov pomembne ocene, kako bo spreminjajoče se podnebje vplivalo na pogoje kmetovanja, kot je na primer značilnosti rastnega obdobja rastlin, temperaturo tal, sušo in pozebo. Te informacije so ključne pri pripravah strategij prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe.
