S sežanskimi lutkami najraje seksajo Italijani

Samoizolacija med epidemijo novega koronavirusa je vplivala tudi na odnose med partnerji. Že prej odtujeni so se morda spet zbližali ali pač razšli, oni, ki so povprečno funkcionirali, so se mogoče bolj povezali.

Nekateri tudi po zaslugi spolnih pripomočkov, no ja, igračk, ki so šle zlasti v aprilu po podatkih spletnih trgovin za med. Morda bi kateri od parov tedaj obiskal tudi Doll House v Sežani, edini slovenski bordel brez živih prostitutk, ker sta tam zaposleni samo dve silikonski lutki, Ema in Viktorija, ampak je bil zaprt.
 

Resničnejši od Ančke

Pa začnimo na začetku, dobro leto nazaj. »Na italijanski televiziji sem gledala oddajo o takšnem bordelu v Düsseldorfu v Nemčiji in pomislila, zakaj se ne bi lotila tega. Tako sva z Valentino Markežič odprli Doll House, storitev za sprostitev,« pojasnjuje Sandra Negro, ki si kruh služi kot taksistka. »Seveda sva prej naredili raziskavo trga, le da od ust do ust, tudi pri znancih, ki so vedno iskreni. Izvedeli sva, da bi jih večina prišla iz radovednosti, drugi zaradi neizživetih želja, ker jim recimo žena ne dovoli analnega seksa, tretji, ker to ni prostitucija, saj ni morebitnih čustev.«

Potrebovali sta predvsem prostor in kajpak lutki. Ti sta prek ljubljanskega uvoznika naročili s Kitajske. Ema je blond, z manjšimi prsmi in brez sramnih dlak, temnolasa Viktorija te ima in večje oprsje tudi, zaradi tega je z okrog 50 kilami malo težja. Od razkošnosti lutke je odvisna njena cena: večje so, recimo, prsi, višja je. Začne se pri 2500 evrih. Ker sta Ema in Viktorija tiho. »Obstajajo namreč tudi govoreče lutke, z umetno inteligenco, ki razvijejo svoj karakter. Te stanejo od 6000 evrov dalje,« pove Sandra Negro. Z Valentino sta lutki oblekli v seksi perilo in tančice, kakor prave ženske. »Oblekice kupujeva največ v seks šopih, nekaj kosov je tudi najinih.«

Ema in Viktorija sta videti zelo resnični, veliko bolj kot Ančka, ki smo ji na vozniškem izpitu dajali umetno dihanje. Sta pa bili na otip precej hladni. »Nista se še ogreli na telesno temperaturo. To traja tri ure in ju pred prihodom stranke vključiva na daljavo, ker sva obe iz Kopra,« pravi Sandra.
 

Diskretnost zagotovljena

Skoraj več dela kot z lutkama sta imeli z zagotovitvijo prostora. Z Markežičevo sta iskali diskretno pozicijo, da bi se »stranke sprostile in se med seboj ne bi srečevale«. Našli sta ga v sežanski industrijski coni in 15. januarja odprli Doll House. »Februarja sva bili z obiskom zadovoljni, pripravljeni sva bili tudi na manjšega. Predvsem naju je presenetila starostna struktura, pričakovali sva malo starejše gospode, pa je prišlo tudi precej mlajših, med 30 in 40 leti, nekaj je parov. Mlajših od 30 let ni bilo, meja je drugače 18. Narodnostno je 70 odstotkov Italijanov, največ iz Trsta z okolico, pridejo še s Hrvaške in vse Slovenije, od Ljubljane do Maribora,« razlaga Sandra Negro. Stranke pohvali, da so resne, vljudne, z nobeno ni bilo težav.


»O podrobnostih jih z Valentino zaradi diskretnosti ne sprašujeva, ene povedo več, druge manj, občutek pa naj bi bil podoben kot pri pravi ženski. Vsi so zadovoljni, marsikdo se vrne. Večinoma si rezervirajo eno uro za 80 evrov. Tarifa je blizu ceni spolnih delavk, ampak tega ne moremo primerjati, lutke niso njihova konkurenca, so le večje igračke od vibratorja. Zato to ni javna hiša, pravzaprav je igralnica za odrasle. Tudi dejavnost ni in ne more biti registrirana kot prostitucija, zavedeno imava pod Druge storitvene derjavnosti, drugje nerazvrščene.«
 

Kmalu še moška lutka

Nato je udaril covid-19. Italijani so 9. marca zaprli meje, pritok najzvestejših obiskovalcev je presahnil. »V petek, 13. marca, je prišla zadnja stranka, 16. marca sva zaprli. Razmišljali sva, ali res morava, saj tukaj ni stikov med živimi ljudmi, le jaz sprejmem obiskovalca, ga peljem v sobo in poračunam. Toda od pristojnih organov nisva pričakovali odgovora, saj s takšno specifično dejavnostjo nimajo izkušenj, in sva sledili večinskemu zgledu. Jih je pa kar nekaj klicalo, ali imava odprto,« nadaljuje Sandra. »Higiena pa je tako ali tako na prvem mestu. Stranke morajo uporabljati kondome in tudi jih, po obisku temeljito razkužim lutko, očistim sobo in kabino za tuširanje, zamenjam posteljnino. Sanitarna inšpekcija je že bila tukaj, oni so se učili od naju, ker niso vedeli, kako postopati, midve od njih. Z najinim postopkom razkuževanja in čiščenja so bili zadovoljni, če pa se bodo vrnili z novimi navodili, jih bova upoštevali.«


Prihodnost je negotova v vseh dejavnostih: »Odprli sva 4. maja, ne veva pa, kako bo s povpraševanjem Italijanov, meje so še zaprte. Upava lahko le na najboljše.« A Primorki bosta kljub vsemu razširili ponudbo. Najprej uredili sobo za novo pridobitev, komaj meter visoko Mio. »Poudarjam, da ni otrok, saj je telesno normalno razvita ženska, le majhna je. To je stvar fetiša.« In še en prostor v pritličju, za ljudi s posebnimi potrebami. »Prejeli sva tudi precej njihovih klicev,« doda Sandra. In tretji projekt: moška lutka. »V raziskavi tržišča sva spraševali ženske, ali bi jo preizkusile, in kar nekaj bi jih. Slovenke so sploh bolj odprte v teh pogledih kot Slovenci. Tudi jaz bi jo, zakaj pa ne. Eni pač so za te stvari, drugi ne.«