S skirojem po mestu? Pazite, kje in kako! Delijo kazni po 500 evrov

LJUBLJANA – V nekaterih mestih po Evropi, tudi v Sloveniji, vse več udeležencev v cestnem prometu uporablja električna kolesa in skiroje, ki pa jih zakonodaja v cestnem prometu za zdaj (še) prepoveduje. S številom uporabnikov električnih skirojev se povečuje tudi število njihovih nesreč in poškodb. Medtem ko so v tujini beležili tudi že smrtne primere (v Parizu je umrl 25-letnik, v Londonu pa priljubljena 35-letna youtuberka), pri nas beležijo »le« večji obisk urgence.

V UKC Ljubljana opažajo precejšen porast poškodb voznikov skirojev. Čeprav v statistiki ne ločujejo med navadnimi in električnimi skiroji, gredo nesreče, zaradi katerih ljudje potrebujejo pomoč zdravnika, v »korist« zadnjih, so povedali v naši največji bolnišnici. Do konca julija letos so v kirurškem bloku ljubljanske urgence obravnavali že 188 poškodb s skirojem, lani v istem obdobju 143 (v vsem lanskem letu 258, medtem ko jih je bilo še leta 2013 »le« 96).

Med poškodbami voznikov skirojev, tako električnih kot navadnih, letos prevladujejo udarnine kolen, površinske poškodbe in udarnine glave, udarnine zapestij, rane na glavi, udarnine prsnega koža ter udarnine komolca, kaže statistika urgence.

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) ob tem poudarja, da lahko električni skiroji dosegajo hitrosti do 25 kilometrov na uro ali celo več, zato je zaščita uporabnika nadvse priporočljiva in celo nujna. Prav tako so zaradi majhne velikosti koles veliko bolj občutljivi na razne neravnine (razpoke na vozni površini, dvignjene dele na vozni površini) in ovire na vozni površini (kamenje in podobno), zato so padci lahko pogostejši. Električni skiroji so tudi tihi, zato jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, prav tako pogosto ne pričakujejo, da so tako hitri, zato lahko pride do neustreznih ali prepoznih reakcij pešcev oziroma drugih udeležencev v prometu. Zaradi majhne površine silhuete so uporabniki teh skirojev tudi slabo vidni. Tudi samo zaviranje je veliko manj učinkovito in ob tem je skiro zelo nestabilen. Vse to so dejstva, ki jih je treba upoštevati z vidika prometne varnosti.

Porastu teh skirojev pa se bo morala prilagoditi tudi zakonodaja. Da bi šla v korak s časom – kot poudarjajo pri AVP, so taka prevozna sredstva korak v smeri ozelenjevanja mobilnosti v mestih, zmanjšanja prometne gneče in emisij –, so na ministrstvo za infrastrukturo pripravili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih v cestnem prometu in ga dali v javno obravnavo. Na ministrstvu trenutno še preučujejo vse pripombe in predloge na predlog novele omenjenega zakona.
 
Peti odstavek 97. člena zakon o pravilih cestnega prometa pravi, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Kazen za kršitev te določbe je 500 evrov. Isti člen določa, da se smejo e-skuterji v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njegove velikosti. Uporabniki e-skuterjev pri tem ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.
 
Po predlogu novele pa bi se smela električna posebna prevozna sredstva (med katera poleg skirojev štejejo še invalidske vozičke, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, in so opremljena z električnim motorjem in lahko dosežejo največjo hitrost 25 km/h, in prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila) uporabljati le na površinah za pešce in kolesarskih površinah, pri čemer morajo uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo električna posebna prevozna sredstva uporabljati tudi desni rob smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.

Druge določbe, ki se nanašajo na uporabnike električnih posebnih prevoznih sredstev:

Naslov določbe	Vsebina določbe	Predvidena globa
Oprema	Uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev morajo imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani električnega prevoznega sredstva morajo imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.	40 evrov
Območje skupnega prometnega prostora	Uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo pešcev.	40 evrov
Območje umirjenega prometa	Uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.	40 evrov
Območje za pešce	Na območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov električnih posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark (v nadaljnjem besedilu: kolesarjev), vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.	80 evrov
Vožnja na prehodu za pešce	Uporabniki električnega posebnega prevoznega sredstva morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.	120 evrov
Uporaba zaščitne čelade	Uporabnik električnega posebnega prevoznega sredstva mora imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.	120 evrov
Uporaba mobilnega telefona in ostalih naprav	Uporabnik električnega posebnega prevoznega sredstva med vožnjo ne sme početi ničesar, kar bi zmanjševalo njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnosti obvladovanja električnega posebnega prevoznega sredstva.	120 evrov
Prepoved uporabe električnih posebnih prevoznih sredstev, ki presegajo hitrost 25 km/h	Uporaba električnih posebnih prevoznih sredstev, ki presegajo hitrost 25 km/h, in posebnih prevoznih sredstev, ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.	500 evrov

Pri AVP so na ministrstvo naslovili predlog, da bi se obvezna uporaba čelad za vse kolesarje in motoriste do 18. leta starosti razširila tudi na vse uporabnike električnih skirojev, hkrati pa čelade priporočajo tudi voznikom po 18. letu starosti. Na ministrstvu pravijo, da naj bi bila po spremembah čelada obvezna za vse, mlajše od 18. leta, tako kot za kolesarje.