S strmega grebena rešili nosečnico

Prejšnjo soboto so imeli tržiški gorski reševalci, člani Gorske reševalne službe (GRS) Tržič, prav posebno težko nalogo. Z ostrega in ponekod močno izpostavljenega grebena Košute, ki je z 11 kilometri najdaljši slovenski greben in se vije čez nekaj dvatisočakov od Košutnikovega turna do Velikega vrha, so morali na območju Velikega Kladiva (2094 m) reševati nosečo planinko, ki je zdrsnila in si zlomila nogo. Helikoptersko reševanje zaradi megle ni bilo mogoče, treba je bilo opraviti klasično reševanje.

Nosečnica z brado in zlomom

Kot so zapisali tržiški reševalci v svojem poročilu, so se zbrali v mokrem in meglenem jutru ob koči GRS na Šiji, pripravili vse potrebno za reševanje, vrvi, pripomočke za spuščanje, nosila, zdravniško opremo in osebno zaščitno opremo, ter se po mokri in spolzki poti odpravili do nje.

A po nekaj urah spuščanja ponesrečene s tako imenovanimi štafetnimi spusti po strmih travah proti planini Pungrat je ponesrečenka kar naenkrat shodila. Še več, že od daleč se je videlo njeno sivo brado. Seveda je šlo le za vajo in v nosečnico z zlomljeno nogo se je prostovoljno prelevil najstarejši član ekipe – legendarni tržiški alpinist in gorski reševalec Slavko Frantar - Čopk, ki je že kar 45 let aktiven v gorski reševalni službi.


»Ja, bila je redna letna vaja, in vsakič si naš doktor, tokrat je bil to Uroš Lampič, izmisli neki poseben scenarij, ki je nekoliko bolj zapleten, kot je v resnici. Tokrat je izbral nosečnico v osmem mesecu, Čopk pa se je z veseljem javil,« se smeje član GRS Tržič Slavko Rožič - Slavc. Seveda bi planinka v osmem mesecu nosečnosti zelo težko prisopihala do grebena Košute, a zdaj ko je gorništvo v trendu in vsi kar naenkrat hodijo v hribe, tudi nepripravljeni in slabo opremljeni, gorskih reševalcev prav nič več ne more presenetiti. Po uspešnem spustu so se srečna nosečnica Slavko Frantar - Čopk in njeni rešitelji v koči GRS na Šiji okrepčali z odličnim golažem.

Vse več nepripravljenih

Sicer pa so tržiški gorski reševalci med redno letno vajo ugotovili, da so pripravljeni na nove izzive in da med nedavno epidemijo niso prav nič pozabili. V zadnjih treh mesecih so imeli samo eno reševalno akcijo, pa še ta ni bila ravno klasična gorska, ampak so v dolini iskali in našli izgubljeno pohodnico.

Pričakujejo pa, seveda, da se bo s prihajajočo glavno sezono skokovito povečalo število planincev v tržiškem koncu, s tem pa tudi število njihovih intervencij. »Pri nas imamo zadnja leta od 25 do 35 akcij na leto in ne opažamo naraščanja. Opažamo pa, da je vedno več neizkušenih, nevednih in slabo opremljenih obiskovalcev gora, ki jih sploh nismo reševali, ampak smo jih šli samo iskat. Večkrat se je potem izkazalo, da so bili povsem neprimerno opremljeni, predvsem v neprimerni obutvi, ali pa sploh niso poznali poti in so se znašli v težavah,« pripoveduje Rožič.


Tržiški gorski reševalci trenutno čakajo, da se bodo jeseni vselili v nove prostore, spomladi jim je namreč potekla pogodba za stare, ki so jih imeli na policijski postaji. Občina Tržič je že prenesla lastništvo prostorov v nekdanji tržiški komunali na Upravo RS za zaščito in reševanje in jim tako zagotovila, da ne bodo ostali brez strehe nad glavo.