MARIBOR - ANKARAN
S tekom čez vršace podira svoj rekord
Marjan Zupančič je začel ekstremni podvig iz Maribora do Ankarana. Na 600 km dolgi poti si želi za kar osem ur premagati samega sebe.
Odpri galerijo
Jekleni Bohinjec naskakuje svoj lastni rekord.
Potem ko je prejšnji teden Ana Čufer opravila vzpon na Triglav in v dolino v neverjetnih dveh urah in 52 minutah in postala ženska rekorderka, se je danes zjutraj rekordno hitrega vzpona po 600 kilometrov dolgi Slovenski planinski poti (SPP) od Maribora do Ankarana lotil vrhunski ultratrail tekač Marjan Zupančič iz Bohinjske Bistrice. Po poklicu trgovski poslovodja je zaposlen kot pravosodni policist v zaporu na Povšetovi v Ljubljani.
Ob šestih zjutraj je krenil iz Maribora in svoj rekord iz leta 2015, ki je bil sedem dni, osem ur in deset minut, bo poskušal popraviti za kar osem ur in deset minut. Seveda, če bo šlo vse po načrtu. Gre za ekstremen podvig, pretekel bo kar 49.000 višinskih metrov, kar je kar pet in pol Everestov, če bi startal z nadmorske višine 0. Osvojil bo 35 vrhov in 55 planinskih koč, in to v natanko sedmih dnevih. V prvih treh dneh bo tekel čez Pohorje in mimo Jezerskega ter Karavank do doline Vrat, nato pa čez Triglav in vse tamkajšnje vrhove čez Črno prst proti Krasu in čez Slavnik do Ankarana. Običajni pohodniki SPP, ki je prva vezna pot v Sloveniji in je med najstarejšimi v Evropi, prehodijo v več letih, saj je za to potrebno v povprečju 37 dni hoje v 45 etapah!
Marjan je športnik že vse življenje, med gorskimi tekači pa je prava legenda. V mlajših letih je bil bolj triatlonec in je na bohinjskem Triatlonu jeklenih kar sedemkrat zmagal, petkrat je bil drugi in štirikrat tretji. Večkrat je bil državni prvak v gorskem maratonu in svetovni prvak v gorskem teku. Že leta 1990 je v rekordnem času (2 uri in 35 minut) pritekel na Triglav in v dolino, kot prvi Slovenec se je udeležil znamenite ekstremne tekme Dolomitenmann, je tudi prvi zmagovalec Grintovca oziroma prve uradne tekme na to goro.
»Po zmagi je prišel do mene Tomaž Humar in mi čestital. Zame je bila velika čast, da mi je čestital tako vrhunski alpinist, čeprav me je po njegovem stisku roka še tri dni bolela,« se smeje 49-letni izzivalec, medtem ko nam njegova žena, nekdanja vrhunska atletinja, državna reprezentantka Jugoslavije Katarina Stare postreže z odlično bohinjsko malico, domačimi kruhom, zaseko, sirom, salamo in kumaricami z vrta. »Ne, nisem vegetarijanec, vse jem,« nam odgovori na naše začudene poglede ob tako močni hrani.
Na lov za rekordom SPP se podaja že tretjič. Svoj prvi rekord je postavil leta 2013, nato je napovedal novega in ga dve leti pozneje spet postavil. Letos popravlja svoj lastni rekord. Pa ni to kar veliko, osem ur? »Tega časa so se spomnili v Vipavi, pri Alpe Adria Trail Cup, ki me spremljajo in mi dajejo logistično podporo. Jaz bom seveda naredil vse, da mi uspe. Če bi mislil, da to ni mogoče, se ne bi podal na to pot. Res je, da je tukaj veliko dejavnikov, ki niso odvisni od mene. Najbolj me vedno skrbi vreme. Pa tudi vse vrste kriz lahko nastopijo. A upam, da jih bo čim manj in da bodo hitro mimo. In da bom čim pozneje dobil prvi žulj, ker ko imaš enega, se začnejo samo še množiti,« nam razloži simpatični Gorenjec, ki ga je ljubezen iz Posavja pripeljala v Bohinj. Nakaže, kako ekstremen podvig je to. Ne prvič in ne drugič ob koncu v Ankaranu ni zmogel niti skočiti v morje, saj se zaradi utrujenosti ni več mogel premikati. »Tokrat me bodo morali vreči v vodo, če bodo hoteli,« se pošali.
Gorski tekači so pri svojih podvigih žal deležni tudi mnogih negativnih komentarjev. Nekateri namreč še vedno mislijo, da tek in rekordi ne spadajo v gore. Ter da so čudaki, ki zaradi hitrosti sploh ne znajo uživati v višinah. Nekateri so prepričani, da je njihovo početje nevarno in da s tem ogrožajo druge.
»Mi smo trenirani športniki in v gorskem teku uživamo. Ne gre za brezglavost, smo varni in imamo izkušnje. Za nami so leta in leta treningov. Prav nič ne zamujamo, ker smo hitri, kavč komentatorji bi si morali vzeti teden dni dopusta, da bi doživeli to, kar mi v enem dnevu. Nekateri tega ne sprejmejo, a svet se spreminja, šport se razvija in danes je pač vse drugače, kot je bilo pred 30 leti,« razloži svoj pogled na hitrostne rekorde v gorah.
Na njegovem izzivu ga bo spremljala ekipa Alpe Adria Trail Cup (AATC) iz Vipave, to so organizatorji največjih trail tekaških prireditev, kot so Ultra Trail Vipavska dolina, Julian Alps Trail Run ter Soča Outdoor Festival. Brez njihove podpore bi bilo zanj zelo težko, saj je logistika zelo zahtevna.
»Pripravili so mi časovnico, prav tako so organizirali podporno ekipo tekačev in drugih članov, da bom lahko samo tekel in nič drugega. To je zelo zahteven podvig, veliko je logistike, predvsem je treba imeti dobro časovnico,« je še povedal Marjan in povabil gorske tekače, naj obiščejo spletno stran AATC ter ga spremljajo ali po družabnih omrežjih ali se mu pridružijo na poti. Že več kot 150 se jih je prijavilo, da bodo po posameznih etapah tekli z njim, kar mu seveda veliko pomeni in izboljša njegove možnosti za uspeh.
Tomaž Humar mu je čestital
Ob šestih zjutraj je krenil iz Maribora in svoj rekord iz leta 2015, ki je bil sedem dni, osem ur in deset minut, bo poskušal popraviti za kar osem ur in deset minut. Seveda, če bo šlo vse po načrtu. Gre za ekstremen podvig, pretekel bo kar 49.000 višinskih metrov, kar je kar pet in pol Everestov, če bi startal z nadmorske višine 0. Osvojil bo 35 vrhov in 55 planinskih koč, in to v natanko sedmih dnevih. V prvih treh dneh bo tekel čez Pohorje in mimo Jezerskega ter Karavank do doline Vrat, nato pa čez Triglav in vse tamkajšnje vrhove čez Črno prst proti Krasu in čez Slavnik do Ankarana. Običajni pohodniki SPP, ki je prva vezna pot v Sloveniji in je med najstarejšimi v Evropi, prehodijo v več letih, saj je za to potrebno v povprečju 37 dni hoje v 45 etapah!
Marjan je športnik že vse življenje, med gorskimi tekači pa je prava legenda. V mlajših letih je bil bolj triatlonec in je na bohinjskem Triatlonu jeklenih kar sedemkrat zmagal, petkrat je bil drugi in štirikrat tretji. Večkrat je bil državni prvak v gorskem maratonu in svetovni prvak v gorskem teku. Že leta 1990 je v rekordnem času (2 uri in 35 minut) pritekel na Triglav in v dolino, kot prvi Slovenec se je udeležil znamenite ekstremne tekme Dolomitenmann, je tudi prvi zmagovalec Grintovca oziroma prve uradne tekme na to goro.
Na pot bo vzel sedem parov superg.
»Po zmagi je prišel do mene Tomaž Humar in mi čestital. Zame je bila velika čast, da mi je čestital tako vrhunski alpinist, čeprav me je po njegovem stisku roka še tri dni bolela,« se smeje 49-letni izzivalec, medtem ko nam njegova žena, nekdanja vrhunska atletinja, državna reprezentantka Jugoslavije Katarina Stare postreže z odlično bohinjsko malico, domačimi kruhom, zaseko, sirom, salamo in kumaricami z vrta. »Ne, nisem vegetarijanec, vse jem,« nam odgovori na naše začudene poglede ob tako močni hrani.
Ni se mogel premikati
Na lov za rekordom SPP se podaja že tretjič. Svoj prvi rekord je postavil leta 2013, nato je napovedal novega in ga dve leti pozneje spet postavil. Letos popravlja svoj lastni rekord. Pa ni to kar veliko, osem ur? »Tega časa so se spomnili v Vipavi, pri Alpe Adria Trail Cup, ki me spremljajo in mi dajejo logistično podporo. Jaz bom seveda naredil vse, da mi uspe. Če bi mislil, da to ni mogoče, se ne bi podal na to pot. Res je, da je tukaj veliko dejavnikov, ki niso odvisni od mene. Najbolj me vedno skrbi vreme. Pa tudi vse vrste kriz lahko nastopijo. A upam, da jih bo čim manj in da bodo hitro mimo. In da bom čim pozneje dobil prvi žulj, ker ko imaš enega, se začnejo samo še množiti,« nam razloži simpatični Gorenjec, ki ga je ljubezen iz Posavja pripeljala v Bohinj. Nakaže, kako ekstremen podvig je to. Ne prvič in ne drugič ob koncu v Ankaranu ni zmogel niti skočiti v morje, saj se zaradi utrujenosti ni več mogel premikati. »Tokrat me bodo morali vreči v vodo, če bodo hoteli,« se pošali.
Ekipa AATC bo med Marjanovim tekom skrbela za logistično usklajevanje spremljevalcev na poti, ki mu bodo v pomoč pri nošenju nujne opreme, hrane ter pijače. Poskrbeli bodo tudi za dokumentiranje projekta in GPS-sledenje na vseh 600 km, prav tako bodo poročali o njegovem napredovanju in skrbeli za njegovo zdravje.
Gorski tekači so pri svojih podvigih žal deležni tudi mnogih negativnih komentarjev. Nekateri namreč še vedno mislijo, da tek in rekordi ne spadajo v gore. Ter da so čudaki, ki zaradi hitrosti sploh ne znajo uživati v višinah. Nekateri so prepričani, da je njihovo početje nevarno in da s tem ogrožajo druge.
Zame je bila velika čast, da mi je čestital vrhunski alpinist Tomaž Humar, čeprav me je po njegovem stisku roka še tri dni bolela.
»Mi smo trenirani športniki in v gorskem teku uživamo. Ne gre za brezglavost, smo varni in imamo izkušnje. Za nami so leta in leta treningov. Prav nič ne zamujamo, ker smo hitri, kavč komentatorji bi si morali vzeti teden dni dopusta, da bi doživeli to, kar mi v enem dnevu. Nekateri tega ne sprejmejo, a svet se spreminja, šport se razvija in danes je pač vse drugače, kot je bilo pred 30 leti,« razloži svoj pogled na hitrostne rekorde v gorah.
Vabi vse, da ga spremljajo
Na njegovem izzivu ga bo spremljala ekipa Alpe Adria Trail Cup (AATC) iz Vipave, to so organizatorji največjih trail tekaških prireditev, kot so Ultra Trail Vipavska dolina, Julian Alps Trail Run ter Soča Outdoor Festival. Brez njihove podpore bi bilo zanj zelo težko, saj je logistika zelo zahtevna.
7
dni bo porabil, da bo pretekel vse slovenske gore.
dni bo porabil, da bo pretekel vse slovenske gore.
»Pripravili so mi časovnico, prav tako so organizirali podporno ekipo tekačev in drugih članov, da bom lahko samo tekel in nič drugega. To je zelo zahteven podvig, veliko je logistike, predvsem je treba imeti dobro časovnico,« je še povedal Marjan in povabil gorske tekače, naj obiščejo spletno stran AATC ter ga spremljajo ali po družabnih omrežjih ali se mu pridružijo na poti. Že več kot 150 se jih je prijavilo, da bodo po posameznih etapah tekli z njim, kar mu seveda veliko pomeni in izboljša njegove možnosti za uspeh.
