S tem se bo Teš izognil stečaju

Vlada je danes potrdila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bo Teš od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. S tem se bo Teš izognil stečaju, v dolini pa bodo dobili dodaten čas za opredelitev alternativnega vira.

Predlog zakona, ki nadomešča osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je bil v javni obravnavi, po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo tako predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v obdobju treh kurilnih sezon izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, kar zajema okoli 35.000 odjemalcev.

Vlada želi po besedah ministra Bojana Kumra z zakonom preprečiti najslabši možen scenarij, ki bi v primeru neukrepanja v hudo stisko pahnil zaposlene v obeh družbah, njihove družine in prebivalce Šaleške doline. S prehodnim zakonom želi tako vlada zagotoviti njihov socialno varnost, zaščititi delovna mesta in ohraniti pogoje za dostojno življenje ljudi v dolini.

»To je zmaga vseh nas, ki smo zagovarjali edino racionalno rešitev,« je v izjavi po seji vlade dejal Kumer. Prehodni zakon bo tako olajšal prehod do sprejema ukrepov za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije in pravičen izstop iz energetske rabe premoga ter zagotovitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote. Te ukrepe bosta opredelila zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.

Boštjančič je po seji vlade ocenil

Finančni minister Klemen Boštjančič je Kumra dopolnil, da se je zakonski predlog pripravljal na podlagi predpostavke Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), da je alternativa sprejemu zakona zgolj stečaj Teša in Premogovnika z začetkom 2025, kar bi izjemno negativno vplivalo na življenje v dolini in državni proračun. »Tega država ne more dopustiti,« je zatrdil Boštjančič.

Družbi Teš in Premogovnik Velenje bosta po zakonskem predlogu prešli s HSE v upravljanje SDH, bosta pa v 100-odstotni lasti države.

Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v omenjenem obdobju znašal predvidoma 323,9 milijona evrov. Nadomestilo bo država krila iz dividend energetskega stebra družb pod SDH. Ministrstvo ocenjuje, da se bo velika večina nadomestila lahko krila že iz dividend HSE, in zagotavlja, da bo nadomestilo skladno z evropskimi pravili državnih pomoči.

Boštjančič je po seji vlade ocenil, da se bo z zakonskimi rešitvami razbremenilo poslovanje HSE, to pa bo omogočilo, da bo eden od dveh energetskih stebrov v državi izplačeval dobiček, ki se ga bo posredno namenjalo za financiranje nadomestila.

Poleg tega bo treba za to obdobje dveh let in štirih mesecev zagotovili še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo šestega bloka Teša, kar pa naj bi bilo preneseno na HSE.

Če zakon ne bo sprejet, obstaja po Boštjančičevih besedah velika verjetnost unovčenja poroštva za posojilo EIB, ki ga je ostalo še za 276 milijonov evrov. V tem primeru bi morala namreč država začeti postopek za poplačilo regresnega zahtevka do Teša, kar bi vodilo v insolventnost.

Gospodarska javna služba bo sicer financirana iz prihodkov od prodaje toplote - pri čemer bo cena fiksirana na pragu Teša, in sicer na 1. oktober letos, bo pa znesek usklajevan z inflacijo - ter stranskih produktov in morda tudi prodaje sistemskih storitev. S tem naj bi preprečili dvige cene ogrevanja, ki so bili običajni v kurilni sezoni, bo pa končna cena za uporabnike še vedno odvisna od metodologije, ki jo bo uporabljalo Komunalno podjetje Velenje.

Teš bo predvidoma obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene električne energije bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, ostalo po tržnih cenah. Družba bo lahko prodajala tudi ostale stranke produkte, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, žlindra.

Obdobje posebnega režima

Boštjančič je omenil še po njegovih besedah številne elemente in varovalke, kontrolne mehanizme ter ukrepe za stroškovno učinkovitost proizvodnje toplote in znižanje potrebe po državnem nadomestilu. Naloga bo, da se bo proizvodnja toplote zagotavljala z najmanjšimi možnimi stroški, je strnil.

Obdobje posebnega režima bo s petih let, kolikor je predvideval prvi osnutek, na dve leti in štiri mesece po navedbah ministrstva skrajšano zato, ker ni znano, za kakšen alternativni vir zagotavljanja toplote se bo odločilo Komunalno podjetje Velenje.

Med možnostmi, ki bi se lahko financirale iz sklada za pravični prehod, naj bi bile velike toplotne črpalke v povezavi s plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru ali uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote ali kogeneracijo elektrike in toplote.

V zakonskem predlogu piše, da bi morali v lokalni skupnosti do 1. aprila 2025 izvesti razpis in potem do konca leta izbrati ponudnika za celostno preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja. Ta se ne bo zgodila takoj naslednji dan, saj je to odvisno tudi od hitrosti postopkov umeščanja v prostor, zato si na ministrstvu za naravne vire in prostor prizadevajo te pospešiti, je dejal Kumer.

Kazenskih dikcij za nedoseganje teh rokov v zakonu po njegovih besedah ni, je pa sredstva za prestrukturiranje regije iz sklada EU za pravični prehod treba porabiti v naslednjih dveh letih. To je torej naravna spodbuda lokalni skupnosti, da se pospešeno pristopi k potrebnim ukrepom.

Boštjančič ocenjuje

Boštjančič ocenjuje, da bodo skupni stroški zgrešene naložbe v šesti blok Teša, zapiranja termoelektrarne in Premogovnika ter prestrukturiranje regije dosegli ali presegli strošek sanacije bančnega sistema pred desetletjem, ki je takrat za davkoplačevalce znašal okoli 4,5 milijarde evrov.

Skrajšanje obdobja izvajanja zakona je tako po njegovih besedah namenjena spodbudi za iskanje rešitev, s katerimi bi se sicer čakalo oz. bi se jih prelagalo v naslednje mandate. Gre za to, da se vsi zavedajo, da se je treba zganiti takoj, je bil jasen minister in ost kritike usmeril predvsem v lokalno politiko, ki da je zavajala, in tudi v tiste na državni ravni, ki so naložbo v šesti blok zagovarjali vsa ta leta.

»Treba je biti solidaren z ljudmi, ki niso po svoji krivdi prišli v položaj, v katerem so sedaj. Njim je namenjen ta zakon,« je medtem dejal Kumer, ki prihaja iz Šaleške doline. Mora pa iti solidarnost iti z roko v roku z jasno odgovornostjo in vedenjem o krivcih za nastale razmere, je dodal.