GROZLJIVO POROČILO
S tujci v Sloveniji brez milosti: zaprti v zabojnikih več tednov, gibanje onemogočeno
Varuh človekovih pravic je kritičen do ravnanja policije in notranjega ministra o nameščanju oseb v centru za tujce.
Odpri galerijo
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je obravnaval nameščenje pridržanih migrantov v centru za tujce v bivalne zabojnike. Varuh je Center za tujce v Postojni obiskal dvakrat (konec julija in v začetku septembra) in ugotovil številne kršitve.
Zabojniki so bili nameščeni v pokriti betonski stavbi, z malo dnevne svetlobe, tam pridržani pa niso imeli možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Po pojasnilih notranjega ministrstva, ki ga vodi Aleš Hojs, in vodstva centra je bil opisan način namestitve novopridržanih oseb v zabojnike uveden zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni, osebe pa naj bi bile v zabojnikih največ 10 do 14 dni. Kot so se ob obisku prepričali strokovni sodelavci varuha, so bili nekateri v zabojnikih več kot mesec dni, izkazalo pa se je tudi, da se ne vodi evidenca o trajanju takšne nastanitve in da se tudi drugače ne preverja, koliko časa je posameznik v zabojniku.
Varuh meni, da zabojniki niso primerni za dolgotrajno nastanitev pridržanih, zato je notranjemu ministrstvu predlagal, da se nemudoma preneha takšno nameščanje in se s pravilnikom uredi možnost zgolj kratkotrajnega nameščanja v zabojnike, zlasti pa varovala za preprečevanje arbitrarnega postopanja.
Varuh je notranjemu ministrstvu predlagal, naj opustiti uporabo službenih psov pri opravilih v centru (na primer pri obrokih), ki vključujejo stike s pridržanimi. Iz pogovorov s pridržanimi je namreč izhajalo, da primer uporabe službenega psa, ki je bil dokumentiran tudi na nekaterih javno objavljenih videoposnetkih, verjetno ni osamljen, saj so pridržani izražali nelagodje zaradi prisotnosti psov v objektu z zabojniki in pred njim. Varuh meni, da je v institucijah, kjer je osebam odvzeta prostost, le izjemoma in v posamičnem primeru mogoče utemeljiti potrebnost uporabe službenega psa. Ni pa primerno, če je to praksa.
Svetina je tudi ugotovil, da preteče preveč časa od tedaj, ko oseba v centru za tujce poda namero, da bi zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji, do tedaj, ko se z njo opravi osebni razgovor zaradi podaje prošnje (tudi več tednov), četudi pravo EU nalaga, da je treba prošnjo evidentirati v največ šestih dneh. V tem času je oseba, ki je podala namero in bi se morala že šteti za prosilca za mednarodno zaščito, še naprej pridržana kot nezakoniti tujec, četudi bi morala biti upravičena do pogojev sprejema, do katerih so upravičeni prosilci za mednarodno zaščito. Varuh je zato predlagal ministrstvu, da se nemudoma zagotovi pravočasno evidentiranje prošenj za priznanje mednarodne zaščite.
Na ministrstvu so zagotovili, da se bo položaj pridržanih v zabojnikih centra za tujce izboljšal. Kot so pojasnili, je osebam, nameščenim v zabojnikih, od 18. septembra zagotovljeno gibanje na prostem. Pojasnili so, da so dodatne namestitve začeli uporabljati zaradi povečanja števila oseb, ki so prijete pri nedovoljenem prehajanju meje. Povečuje pa se tudi število oseb, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito. Poudarili so, da je bila v zabojnikih migrantom zagotovljena popolna oskrba, tudi zdravstvena nega, prehrana, higiena in pravni postopki. Zapisali so tudi, da so policijskega psa v centru uporabljali od avgusta do septembra. Pes je imel, kot piše notranje ministrstvo, ves čas nagobčnik, bil je pripet na vrvico in nosil oprsnico z napisom policija. Dodali so, da je v jedilnico vstopil le enkrat. Zaradi izboljšanja varnostne problematike psov ne uporabljajo več.
Zaprti so bili v zabojnikih z malo svetlobe in brez možnosti gibanja
Zabojniki so bili nameščeni v pokriti betonski stavbi, z malo dnevne svetlobe, tam pridržani pa niso imeli možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Po pojasnilih notranjega ministrstva, ki ga vodi Aleš Hojs, in vodstva centra je bil opisan način namestitve novopridržanih oseb v zabojnike uveden zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni, osebe pa naj bi bile v zabojnikih največ 10 do 14 dni. Kot so se ob obisku prepričali strokovni sodelavci varuha, so bili nekateri v zabojnikih več kot mesec dni, izkazalo pa se je tudi, da se ne vodi evidenca o trajanju takšne nastanitve in da se tudi drugače ne preverja, koliko časa je posameznik v zabojniku.
Varuh meni, da zabojniki niso primerni za dolgotrajno nastanitev pridržanih, zato je notranjemu ministrstvu predlagal, da se nemudoma preneha takšno nameščanje in se s pravilnikom uredi možnost zgolj kratkotrajnega nameščanja v zabojnike, zlasti pa varovala za preprečevanje arbitrarnega postopanja.
Nad tujce s psi
Varuh je notranjemu ministrstvu predlagal, naj opustiti uporabo službenih psov pri opravilih v centru (na primer pri obrokih), ki vključujejo stike s pridržanimi. Iz pogovorov s pridržanimi je namreč izhajalo, da primer uporabe službenega psa, ki je bil dokumentiran tudi na nekaterih javno objavljenih videoposnetkih, verjetno ni osamljen, saj so pridržani izražali nelagodje zaradi prisotnosti psov v objektu z zabojniki in pred njim. Varuh meni, da je v institucijah, kjer je osebam odvzeta prostost, le izjemoma in v posamičnem primeru mogoče utemeljiti potrebnost uporabe službenega psa. Ni pa primerno, če je to praksa.
Postopki so predolgi
Svetina je tudi ugotovil, da preteče preveč časa od tedaj, ko oseba v centru za tujce poda namero, da bi zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji, do tedaj, ko se z njo opravi osebni razgovor zaradi podaje prošnje (tudi več tednov), četudi pravo EU nalaga, da je treba prošnjo evidentirati v največ šestih dneh. V tem času je oseba, ki je podala namero in bi se morala že šteti za prosilca za mednarodno zaščito, še naprej pridržana kot nezakoniti tujec, četudi bi morala biti upravičena do pogojev sprejema, do katerih so upravičeni prosilci za mednarodno zaščito. Varuh je zato predlagal ministrstvu, da se nemudoma zagotovi pravočasno evidentiranje prošenj za priznanje mednarodne zaščite.
Odziv notranjega ministrstva
Na ministrstvu so zagotovili, da se bo položaj pridržanih v zabojnikih centra za tujce izboljšal. Kot so pojasnili, je osebam, nameščenim v zabojnikih, od 18. septembra zagotovljeno gibanje na prostem. Pojasnili so, da so dodatne namestitve začeli uporabljati zaradi povečanja števila oseb, ki so prijete pri nedovoljenem prehajanju meje. Povečuje pa se tudi število oseb, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito. Poudarili so, da je bila v zabojnikih migrantom zagotovljena popolna oskrba, tudi zdravstvena nega, prehrana, higiena in pravni postopki. Zapisali so tudi, da so policijskega psa v centru uporabljali od avgusta do septembra. Pes je imel, kot piše notranje ministrstvo, ves čas nagobčnik, bil je pripet na vrvico in nosil oprsnico z napisom policija. Dodali so, da je v jedilnico vstopil le enkrat. Zaradi izboljšanja varnostne problematike psov ne uporabljajo več.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Državni proračun