Šabeder razglasil epidemijo: prepoved gibanja ponoči in druženja, nič prehajanja med občinami ...

Na današnji dan pred petimi leti je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder v Sloveniji razglasil epidemijo covida-19. Sledilo je zaprtje ali omejitev številnih dejavnosti, s čimer so želeli pristojni čim bolj zmanjšati stike med ljudmi in omejiti širjenje novega koronavirusa. Danes so razmere drugačne, resnost covida-19 se je bistveno zmanjšala.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemijo covida-19 pa so v Sloveniji razglasili 12. marca 2020. Aktivirali so državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije.

Zaprte šole, nenujne zdravstvene storitve odpovedane

Aleš Šabeder. FOTO: Blaž Samec

V dneh za tem, ko je vodenje vlade prevzel Janez Janša, je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. Pod strogimi ukrepi in tudi zaradi strahu pred novim, neznanim virusom je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja.

Prvemu valu so sledili še štirje. 4. novembra 2020 je število hospitaliziranih covidnih bolnikov prvič preseglo 1000, 7. decembra pa je umrlo največ covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. Konec leta 2020 se je začelo množično cepljenje proti covidu-19, saj je v državo prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva. 25. januarja 2022 je bil dosežen rekord dnevno potrjenih okužb pri 17.494 primerih.

Okužiti se je mogoče ponovno

FOTO: Jože Suhadolnik

Imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje, je za STA poudarila infektologinja Bojana Beović. Opaža namreč, da so pozivi k cepljenju proti covidu-19 postali nekakšen tabu. »Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem,« je dodala.

Življenje so nam krojili številni ukrepi

Med epidemijo koronavirusa v Sloveniji so veljali številni ukrepi, ki so se spreminjali glede na epidemiološko situacijo. Tu so le nekateri od ukrepov, ki so del prebivalstva spravljali v slabo voljo:

• prepoved prehajanja med občinami (z izjemo nujnih primerov, kot so delo, oskrba starejših, zdravstvene storitve);

• omejitev gibanja ponoči (policijska ura) – v določenih obdobjih med 21. in 6. uro;

• obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih, vmes tudi na prostem;

• omejitve zbiranja – sprva največ 10 ljudi, nato zmanjšano na 6 ali prepoved vseh druženj;

• omejitev gibanja na občino bivanja, kasneje na regije;

• omejitve obiskov v bolnišnicah in domovih za starejše;

• povečanje števila bolniških postelj za bolnike s covidom-19;

• spremembe pri dostopu do zdravstvenih storitev (telemedicina, posveti na daljavo);

• hitro testiranje ali cepljenje kot pogoj za določene aktivnosti.