Sadimo sadno drevje

November je prinesel obilne in pogoste padavine, ki jih ponekod spremljajo razlivanje vodotokov in poplave. Že v prvi polovici meseca smo marsikje po državi presegli dolgoletno mesečno povprečje padavin. Na zahodu je padlo od 180 do 600 l/m2, na Voglu celo blizu 800 l/m2 dežja. Manj ga je bilo v osrednjem delu Slovenije, od 100 do 150 l/m2, na vzhodu od 70 do 120 l/m2. Namočenost se je še povečevala s padavinami ob koncu preteklega tedna, ko je padlo lokalno med 40 in 60 l/m2 dežja v večjem delu Slovenije, mestoma več kot 100 l/m2, le na severovzhodu države med 20 in 40 l/m2. Razmere so zelo podobne tistim v letu 2014.

Zaradi dežja in poplav so tla na poljih, v vrtovih in travnikih marsikje zasičena ali poplavljena z vodo. Tako stanje je tudi na njivskih površinah, zasejanih z ozimnimi žiti. To lahko opazimo, saj so se na manjših depresijah na njivskih površinah ali na težjih tleh ustvarila prava jezerca. Rastlinam ozimin pod obiljem vode primanjkuje kisika, ki prepočasi prehaja do rastlinskih tkiv, prevelike so tudi koncentracije ogljikovega dioksida, ki se sproža v takšnih razmerah. Mlade rastlinice lahko v takih razmerah, če trajajo več dni, propadejo. To je v veliki meri pogojeno tudi s pretoplimi tlemi, saj proces zmanjševanja kisika v tleh še pospešuje; trenutne temperature tal v celinskem delu Slovenije so med 8 in 10 °C. Zasičenje tal z vodo lahko vpliva tudi na sposobnost sprejemanja dušika, saj premočena poslabšajo vnos dušika in povečajo izpiranje. Na njivah to pogosto opazimo kot rumenenje rastlin.

Ozimna žita jeseni sicer ne potrebujejo veliko dušika. Njihov posevek po vzniku raste relativno počasi in do prezimitve običajno oblikuje od tri do pet listov. Zato so potrebe po dušiku v tem času relativno majhne. Tisto malo dušika, kolikor ga posevek potrebuje za rast jeseni, pa lahko večinoma dobi iz zalog v tleh. Zato tal pred setvijo ozimnih žit skoraj ni treba gnojiti z dušikom. Tudi v takšnih razmerah ugotavljamo, kako pomembno vlogo ima priprava tal. Ta delujejo kot živa goba; zdrava in primerno pripravljena ob setvi lahko zadržijo več vode, kar pomeni, da je manj verjetno, da na njivah zastaja voda. Na drugi strani jo v sušnih obdobjih zadržujejo.

Sadilno jamo pripravimo vnaprej

Dež in veter sta odstranila listje z dreves, tudi sadna drevesa počasi postajajo gola. To je čas za jesensko sajenje sadnega drevja. Izbrati je treba prostor, kjer so tla primerno globoka in rodovitna, obenem pa imajo dober vodni režim. To pomeni, da se ob obilnih padavinah višek vode primerno odvaja od drevesa in da ni previsoke podtalnice. Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj pol metra globoka tla, da jih ne prizadene suša in jih ni treba prepogosto namakati.

Sadilno jamo je dobro pripraviti nekaj dni pred sajenjem; priporočljivo je, da je široka med 60 in 70 cm in globoka vsaj 50 cm. Ko jo kopljemo, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje, da bomo jamo zasipavali v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Pomembno je, da temeljito prerahljamo dno ter dodamo gnojilo z majhno vsebnostjo dušika, travno rušo, če sadimo na travi, ali malo hlevskega gnoja ter pokrijemo z 10-centimetrskim slojem zemlje. Ob zasipanju enakomerno dodajamo mineralno gnojilo, zemljo vseskozi postopno rahlo tlačimo. Dvajset centimetrov pod površjem tal namestimo mrežo proti voluharju.

V mrežo umestimo sadiko, ki smo ji predolge korenine porezali približno na dolžino 20 centimetrov. Korenine razporedimo enakomerno po košari in jih zasujemo z zemljo. Okoli košare natresemo kompost ali hlevski gnoj in vse zasujemo do vrha ter zemljo okrog sadike nežno potlačimo. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresamo, da se zemlja dobro razporedi med koreninami, in nato rahlo potlačimo. Paziti moramo, da nobeno gnojilo ne pride v neposredni stik s koreninami, da jih ne poškoduje. Znotraj mreže proti voluharju ne sme biti dobri zemlji dodanih nobenih gnojil.

Količek je najbolje zapičiti v dno sadilne jame, da kasneje ob umeščanju ne poškodujemo korenin; deblo privežemo ob kol. Iz zemlje mora po posaditvi gledati najmanj 10 cm mreže. Upoštevati moramo, da se bo zemlja pozneje rahlo posedla, zato naredimo kupček. Jeseni moramo sadike zaščititi pred divjadjo z mrežo, slamo ali koruznico.