Sadjarjem po suši nagaja še Bruselj
Izbira sadja in zelenjave na trgovskih policah je pestra in raznolika, tudi po izvoru in kakovosti. Vse več kupcev se zaveda pomena v Sloveniji pridelanih pridelkov, ki so vsekakor kakovostnejši in bolj sveži od tistih, pripeljanih iz tujine. So pa naši pridelovalci vse prej kot v zavidljivem položaju. »Ruski embargo, vojna v Ukrajini, klimatske spremembe, birokratske zahteve in vse večja draginja so pripeljali do tega, da morata imeti tudi sadje in zelenjava svojo ceno, zato na tem področju pričakujemo podporo države. Pričakujemo pogoje, da bomo lahko pridelovali hrano in da bomo lahko s ceno pokrili stroške, sicer se slovenskemu sadjarstvu ne piše nič dobrega,« pravi Boštjan Kozole, direktor Evrosada, ki letošnjo sadjarsko sezono ocenjuje kot slabo.
Že drugo težko leto
Zimsko-spomladanska suša je namreč naredila veliko škodo, saj so v maju po obilnem cvetenju plodovi začeli odpadati, svoj davek so suša in vročinski valovi zahtevali tudi pozneje, zato v Evrosadu ocenjujejo, da je pridelek manjši za 60 odstotkov, škode pa je med 75 in 80 odstotki, zato je po lanski pozebi za sadjarji še eno zahtevno leto.
»Že dogajanje na svetovnem trgu je v zadnjem desetletju izjemno negativno vplivalo na naše poslovanje, hkrati pa se moramo boriti z birokrati iz Bruslja, od koder prihajajo predlogi o drastičnem zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar lahko pripelje do popolne prekinitve pridelave sadja in zelenjave pri nas. Tako naj bi do leta 2030 za polovico zmanjšali uporabo FFS, pred nekaj meseci pa je prišla še dodatna pobuda po popolni neuporabi FFS na območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih. To bi za nas pomenilo katastrofo.
60 odstotkov manjši je pridelek.
Gre namreč za rigorozne in populistične ukrepe, zaradi katerih bi se v Sloveniji občutno zmanjšala pridelava sadja in zelenjave. Resda je bilo v zadnjih dveh desetletjih prepovedanih na stotine aktivnih substanc, od teh, ki so dovoljene, pa jih je v Sloveniji registriranih manj kot polovica zaradi manjšega trga in drage registracije. Zato na tem mestu apeliram na evropske poslance, naj podprejo zmerno pot, da bomo lahko v Evropi še naprej pridelovali sadje in zelenjavo, ne pa da bomo primorani uvažati pridelke dvomljive kakovosti z drugih celin,« dodaja Kozole in poziva k razumu in podpori tistih, ki še obdelujejo slovensko zemljo in pridelujejo sadje in zelenjavo, ki je dokazano na najvišji svetovni kakovostni ravni. »V Sloveniji je polovico manj možnosti za uporabo FFS kot na primer v Italiji, Franciji, na Nizozemskem ali v Belgiji, da ne govorimo o državah zunaj Evropske unije. Zato se lahko na tem mestu vprašamo, ali je res bolje, da zaužijemo manj zdrave pridelke od drugod, medtem ko imamo tu odlične razmere za kakovostno pridelavo,« še dodaja Kozole.
Evrosad je sicer največji pridelovalec in obenem največji distributer sadja ter zelenjave v Sloveniji, ki združuje kar 40 partnerjev, pridelovalcev sadja, zelenjave in krompirja. Da so skupaj še močnejši in prepoznavnejši, dokazujejo s projektom Evrosad Tržnica, ki so ga začeli pred dvema letoma. Tako je zdaj mogoče na robu Krškega, kjer ima Evrosad svoje prostore, na enem mestu kupiti razširjen izbor sadja, zelenjave ter izdelke iz sadja in zelenjave ter s tem povezane promocijske dejavnosti 12 pridelovalcev sadja in zelenjave. V dveh letih so prodali 150 ton sadja, 17 ton zelenjave ter drugih izdelkov in kmetijskih proizvodov.
