Samo v enem dnevu 26 popotresov v Sloveniji, najmočnejši z magnitudo 2,2
Slovenija je tako rekoč v vrhu Evrope po potresni nevarnosti, takoj za Grčijo, Ciprom in Italijo. Če upoštevamo še države zunaj Evrope, smo nekoliko nižje na seznamu, pred nami je vsaj še Albanija. Potresna aktivnost je posledica tektonske aktivnosti, poroča Geološki zavod Slovenije.
Potresna nevarnost je lastnost prostora, recimo temu nagnjenosti k potresom. Več je potresov in močnejši so, večja je potresna nevarnost. Potresna ogroženost pa je odziv grajenega okolja in družbe na potresno nevarnost. Tako je potresna ogroženost pogojena s kakovostjo gradnje in tipom tal, na katerih so objekti grajeni, in je s tem predmet geotehničnih in gradbenih strok. Posredno potresno ogroženost pogojujeta tudi družbena percepcija potresne nevarnosti in javno mnenje glede potresov.
V Sloveniji so zelo močni potresi razmeroma redki, v zadnjem tisočletju sta bila pri nas ali v neposredni bližini dva potresa z magnitudo okoli 7. A zgodila sta se pred več kot 500 leti, zato zgodovinskega spomina na te dogodke ni. Naš zgodovinski spomin sega do potresov v Posočju v letih 1998 in 2004. Toda bila sta več kot 100-krat šibkejša od idrijskega in beljaškega in neprimerljiva. Tudi ljubljanski potres leta 1895, ki je pri nas nekakšen simbol močnega zgodovinskega potresa, je z idrijskim in beljaškim tako rekoč neprimerljiv, saj je bil večdesetkrat šibkejši. Vendar pa zgodovina jasno kaže, da pri nas lahko in moramo računati na mnogo močnejše potrese z magnitudo do okoli 7. Ko se bo tak potres zgodil, in ni razloga, da se ne bi, bo to največja naravna katastrofa v zgodovini Slovenije in širše okolice, razložita raziskovalca z GeoZS dr. Jure Atanackov in dr. Petra Jamšek-Rupnik.
Potres, ki je pred nekaj dnevi prizadel Maroko, je imel magnitudo kar 6,8. Število žrtev se je povzpelo na 2012, je poročala maroška državna televizija, ki se sklicuje na izjavo notranjega ministrstva, število ranjenih pa je naraslo na 2059, vključno s 1404 ljudmi, ki so v kritičnem stanju. V Maroku so razmere še vedno težke, ljudje spijo na odprtem, še vedno pa iščejo preživele. Večji potresi se zaradi premikanja tektonskih plošč pričakujejo v ZDA, na Japonskem, Novi Zelandiji in drugih delih ognjenega obroča, območju okoli Pacifika, kjer se pravzaprav zgodi 90 odstotkov potresov na svetu.
Fenomen modre svetlobe
Tri minute pred potresom so videonadzorne kamere v Maroku posnele nenavadno modro svetlobo na nebu.
Pogoji za ta fenomen se ustvarijo v manj kot 0,5 odstotka primerov potresov. Nekatere kamnine, npr. bazaltne in magmatske (gabro) kamnine, imajo drobne napake v kristalih, ki lahko sprostijo električni naboj v zrak. Pogovarjali smo se z Andrejem Vuga iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Zakaj nastane potresna svetloba?
»Glede nenavadnih svetlobnih pojavov, ki včasih spremljajo potres, ni enotnega mnenja. Nekateri znanstveniki domnevajo, da obstaja možnost, da premik tal ob potresu ustvari električno polje, ki s pomočjo ostalih električnih naprav na površju povzroči take svetlobne pojave.«
Ima kaj vpliva nanjo čas nastanka potresa, v Maroku se je namreč zgodil ponoči?
»Ponoči se ti bolje vidijo, doseg pa je odvisen od moči teh pojavov. Obstaja pa seveda možnost, da je prišlo do iskrenja zaradi poškodb na elektroenergetskem omrežju.«
Gre za relativno redek pojav, smo ga že kdaj opazili v Sloveniji?
»Zaenkrat v Sloveniji še nismo zasledili takih pojavov.«
V ponedeljek se je precej treslo po Sloveniji, zaznanih je bilo okoli 20 potresov. Kako močni so bili in kaj to pomeni, zakaj tok zgoščenih sunkov?
»V ponedeljek, 11. septembra 2023, so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali večje število potresov v okolici Anhovega. Najmočnejši, z magnitudo 3,3, se je zgodil popoldan ob 15.21 po lokalnem času, sledili pa so mu številni popotresi. Locirali smo 26 popotresov, med njimi je imel najmočnejši magnitudo 2,2. Veliko število popotresov je povezano s sproščanjem napetosti v Zemljini skorji.«
