Sancinova: Odločitev evropskega sodišča o ribičih je kontradiktorna in napačna
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu soglasno sprejelo odločitev, da pritožbe na sodišče v Strasbourgu niso dopustne. Odločitev je dokončna.
ESČP je v odločitvi zapisalo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017, s katero je bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško na morju.
Je pa v odločitvi, objavljeni na svoji spletni strani, tudi zapisalo, da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo. Zato sodišče meni, da so tožbe očitno neutemeljene v smislu 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je zato treba zavrniti. Več o tem preberite tukaj.
V včerajšnjih Odmevih na TVS je gostovala Vasilka Sancin, predstojnica inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose, ki odločitev kritizira. Pravi, da je odločitev sodišča v veliko točkah kontradiktorna, in pojasnjuje: »Razsodba velja, dokler je ne nadomesti recimo nova mednarodna pogodba, ki bi jo Slovenija in Hrvaška sklenili, velja in nedvomno velja, da slovensko morje sega do točk, ki jih je v razsodbi določilo arbitražno sodišče – in navsezadnje ta današnja odločitev evropskega sodišča tega ne zanika, pove, da nima pristojnosti odločati ne o veljavnosti ne o pravnih posledicah razsodbe.«
Sancinovi se zdi odločitev evropskega sodišča neverjetna: »To je zelo skrb vzbujajoče ter kaže na to, da na tem sodišču očitno dramatično primanjkuje strokovnjakov za mednarodno pravo in da je nujno, da se ta konstelacija v prihodnosti spremeni.«
»Če bi izhajali iz tega, kar sodišče zapiše, da obstaja odprto vprašanje določitve meje med državama, je potem spet povsem kontradiktorno, da na območju, za katero sodišče pravi, da je še odprto, govori o tem, da velja tam hrvaška zakonodaja. In v sami odločitvi sodišče kot uporabno pravo navaja povsem nesmiselne določbe mednarodnega prava in samo hrvaško zakonodajo, čeprav sem prepričana, da je Slovenija, in tako izhaja tudi iz same odločitve, tudi predložila svojo veljavno zakonodajo za to isto območje. To je najmanj nenavadno.«
Kljub vsemu pa ribičem kazni zaradi lovljenja čez sredinsko črto Piranskega zaliva v skupni višini treh milijonov in štiristo tisoč ostajajo. Ali jim jih bo država res poravnala, bomo videli.
