PO POL LETA
Šarčeva vlada z manj zakonodajnimi rešitvami od treh prejšnjih vlad
Skupno pa je med zadnjimi štirimi vladami največ zakonodajnih rešitev v državni zbor poslala druga vlada Janeza Janše.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar, Delo
LJUBLJANA – Vlada Marjana Šarca je v prvih šestih mesecih delovanja v primerjavi s prejšnjimi tremi vladami obravnavala in sprejela najmanj zakonodajnih predlogov. Razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila predlogov novel zakonov, medtem ko pri predlogih novih zakonov ni tako občutna, je razvidno iz odgovora vlade na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja.
Dnevni red majske seje je v primerjavi z dnevnim redom aprilske obširnejši. Poslanke in poslanci bodo imeli na klopeh predloge 12 zakonov, od tega dva predloga novih zakonov, po večini pa gre za spremembe ali novele obstoječe zakonodaje. O še enem zakonu bodo odločali ponovno, na dnevnem redu pa so tudi trije predlogi za ratifikacijo mednarodnih pogodb.
Majska seja bo torej precej daljša od aprilske, ki je trajala le dva dneva, na dnevnem redu pa je bilo vsega osem točk. Šlo je za eno najkrajših plenarnih sej, kar je v delu politike, zlasti v opozicijski SDS, zbudilo več pikrih komentarjev.
Poslanec SDS Anže Logar je v zvezi s tem vladi zastavil tudi poslansko vprašanje, koliko zakonodajnih predlogov je obravnavala in sprejela vlada v prvih šestih mesecih svojega delovanja in jih posredovala v odločanje v državni zbor. Prosil je tudi za primerjavo števila zakonodajnih predlogov v primerjavi s predhodnimi vladami.
Zakaj taka razlika?
Primerjava pokaže, da je vlada Marjana Šarca v državni zbor res poslala najmanj zakonodajnih predlogov, vendar pa razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila novel ali sprememb zakonodaje, ne pa toliko zaradi števila predlogov novih zakonov.
Največ predlogov novih zakonov je v prvih šestih mesecih delovanja sicer poslala Šarčeva vlada z manj zakonodajnimi rešitvami od treh prejšnjih vlad, največ ratifikacij mednarodnih pogodb pa vlada Mira Cerarja. Skupno je med zadnjimi štirimi vladami največ zakonodajnih rešitev v državni zbor poslala druga vlada Janeza Janše.
STA objavlja tabelo s številom zakonodajnih rešitev, ki so jih v prvih šestih mesecih delovanja obravnavale in sprejele zadnje štiri vlade.
Dnevni red majske seje je v primerjavi z dnevnim redom aprilske obširnejši. Poslanke in poslanci bodo imeli na klopeh predloge 12 zakonov, od tega dva predloga novih zakonov, po večini pa gre za spremembe ali novele obstoječe zakonodaje. O še enem zakonu bodo odločali ponovno, na dnevnem redu pa so tudi trije predlogi za ratifikacijo mednarodnih pogodb.
Majska seja bo torej precej daljša od aprilske, ki je trajala le dva dneva, na dnevnem redu pa je bilo vsega osem točk. Šlo je za eno najkrajših plenarnih sej, kar je v delu politike, zlasti v opozicijski SDS, zbudilo več pikrih komentarjev.
Poslanec SDS Anže Logar je v zvezi s tem vladi zastavil tudi poslansko vprašanje, koliko zakonodajnih predlogov je obravnavala in sprejela vlada v prvih šestih mesecih svojega delovanja in jih posredovala v odločanje v državni zbor. Prosil je tudi za primerjavo števila zakonodajnih predlogov v primerjavi s predhodnimi vladami.
Zakaj taka razlika?
Primerjava pokaže, da je vlada Marjana Šarca v državni zbor res poslala najmanj zakonodajnih predlogov, vendar pa razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila novel ali sprememb zakonodaje, ne pa toliko zaradi števila predlogov novih zakonov.
Največ predlogov novih zakonov je v prvih šestih mesecih delovanja sicer poslala Šarčeva vlada z manj zakonodajnimi rešitvami od treh prejšnjih vlad, največ ratifikacij mednarodnih pogodb pa vlada Mira Cerarja. Skupno je med zadnjimi štirimi vladami največ zakonodajnih rešitev v državni zbor poslala druga vlada Janeza Janše.
STA objavlja tabelo s številom zakonodajnih rešitev, ki so jih v prvih šestih mesecih delovanja obravnavale in sprejele zadnje štiri vlade.
