Savinjčanko, zaljubljeno v naravo, bogatita čarobnost Himalaje in poezija (FOTO)
Savinjčanka Magda Šalamon je ženska z močnim ustvarjalnim navdihom in ljubeznijo do narave, planin in gora, kar jo bogati in osrečuje. Izraža se prek poezije, slikarstva, snemanja in vodenja oddaj, dogodkov, hkrati pa je planinska vodnica, gornica in predvsem ženska za naveze, ki širijo glas o lepotah gora. Največ plezalnih izkušenj in osvojenih smeri je opravila z alpinistom, strategom in vodjem številnih odprav v Himalaji Tonetom Škarjo. Kar šestnajstkrat je bila v objemu tamkajšnjega veličastnega gorovja.
Magda, rojena v Celju, je odraščala v Spodnji Savinjski dolini, kjer živi še danes. Je mama dvema sinovoma in babica trem vnukom. »Kot otrok sem ob dveh bratih spoznala odgovorno vsebino preživetja, saj sem odraščala na kmetiji in si tam krepila zavedanje o sožitju z naravo. Ta spoznanja so me pozneje usmerjala vase in vseskozi se predajam povezanosti s stvarstvom in oživljajočemu duhu božjega,« pravi Magda. Njeno vodilo je: »Zmaga je sprejeti poraz, biti moč, ko si najmanj močan.«
Himalajske poti
Zelo jo je prevzela mogočnost najvišjih gora na svetu, pod katerimi je stala. Udeležila se je tudi 30. obletnice prvega vzpona po najtežjem, zahodnem grebenu na Everest, ki ga je leta 1979 vodil legenda slovenskega himalajizma Tone Škarja. »Takrat sem se v Gorak Shepu, v bližini Everesta, srečala z nekaterimi alpinisti te veličastne odprave, za kar sem zelo hvaležna. Ob tej priložnosti sem se povzpela na 6189 metrov visoko goro Imja Tse, kar je bil zame nepozaben dosežek,« pove Magda, ki je tudi dvakrat prehodila dolgo pot pod tretjo najvišjo goro na svetu, Kangčendzengo (8586 m), kjer so slovenski alpinisti pustili uspešne, a tudi tragične sledi.
Kot otrok sem ob dveh bratih spoznala odgovorno vsebino preživetja.
Čarobnost Nepala je občutila tudi takrat, ko je hodila okrog pogorja Anapurne in do baznega tabora pod Anapurno I (8091 m), kjer sta Davo in Drejc Karničar leta 1995 kot prva Slovenca dosegla vrh tega osemtisočaka in nato kot prva na svetu presmučala severno steno po francoski smeri. Boleča in ganljiva je bila žalostna novica, da je 10. novembra 2009 izgubil življenje na gori Langtang Lirung Tomaž Humar, s katerim se je večkrat srečala.
Prav tisto jesen pred petnajstimi leti je bila v bližini v Nepalu, ko sta se s Tonetom vračala izpod Anapurne. Tone, ki je sodeloval pri reševanju, ji je v Katmanduju, ko so Tomaža pripeljali v dolino, potrt rekel: »Pokleknil sem k modri vreči s Tomaževim truplom, ga pokrižal in pritekle so mi solze.« Leto pozneje je Magda vodila nekaj svojih prijateljev do spomenika Tomažu pod goro njegove smrti, kjer so mu prižgali svečko in se mu poklonili z molitvijo.
Vsi koraki po gorstvu Himalaje so Magdo obogatili in napolnili s ponižnostjo. Ob obiskih Nepala si je ogledala Himalajo še s severa, ko je dvakrat obiskala Tibet. Mogočno, vzhodno podobo Kangčendzege je občudovala tudi iz Dardžilinga. Zelo jo je prevzel panoramski pogled na celotno Himalajo, ko ji je Tone iz letala kazal posamezne gore in razlagal odprave, ki jih je organiziral in vodil. Ta mogočnost gorstva je zanjo prispodoba velike umetnosti.
Nad bolezen s pogumom
Magda je kot planinska vodnica v PD Šempeter približala veliko lepih poti drugim ljubiteljem gora, sama pa ima v spominu kar več zahtevnih vzponov in plezalnih izkušenj v smereh, ki jih je opravila s Tonetom in drugimi.
228 oddaj o gorah je že ustvarila.
Povzpela se je tudi na Mont Blanc in večkrat na Grossglockner. »Vsebine, ki so tematsko razpršene v tiste podobe, ki jih črpam iz narave in življenja, uporabljam pri širšem ustvarjanju. Ne poznam dolgočasja in moja hvaležnost za vsak dan posebej, za vsak podarjeni trenutek me vodi do višjih spoznanj o umetnosti in življenju. Vsekakor pa cenim iskrena prijateljstva,« pove ekonomistka Magda, ki se je dopolnjevala s pesmimi, ki so bile prvič objavljene v njenem prvencu Beli vrhovi leta 2001.
V njih se je izpovedovala in si krepila notranjo moč, zlasti v času, ko se je, že pri devetindvajsetih letih, srečala z boleznijo, ki ji, kot pravi, z milostjo ne povzroča večjih težav in ji daje zavzeti pogum. Do zdaj je izdala štiri pesniške zbirke, v katerih so pesmi iskanja, upanja, trpljenja, hrepenenja, radosti, ljubezenskega zanosa in razočaranja. Izšle so še zbirke Pod roko usode, Sijoča ptica in Ogrnjena svetloba. Zdaj pripravlja izid pete. Piše tudi prozo, predvsem o gorništvu in odnosu do višjih vrednot.
Igralka in slikarka
Njena ustvarjalnost sega tudi na področje radia in televizije. Na lokalnem radiu Goldi Prebold je bila trinajst let moderatorka in voditeljica programa. Zatem so jo povabili na velenjsko televizijo VTV, kjer vodi več oddaj. Ker so njena velika ljubezen gore, je na VTV avtorica izobraževalno-dokumentarnih oddaj Dotiki gora, ki jih je od leta 2011 pripravila in v celoti izdelala že 228. V njih predstavlja vzpone na domače in tuje gore. Vse oddaje posname sama, jih zmontira in pripravi za objavo.
Vseskozi se vključuje tudi v kulturno dogajanje v lokalni skupnosti. Vodi različne prireditve, je ljubiteljska igralka v Kulturnem društvu Gomilsko. Vključena je tudi v delo PGD Gomilsko. Pred trinajstimi leti jo je pritegnila slikarska in grafična poletna šola Chiaroscuro v dvorcu Novo Celje, ki jo je vodil akademski slikar Rudolf Španzel.
Vključila se je v likovno sekcijo kulturno-umetniškega društva v Žalcu, ustvarja pa v tehniki akvarela, olja in akrila. Ob strokovni pomoči mentorjev nadgrajuje svojo slikarsko ustvarjalnost. Imela je že nekaj samostojnih razstav, sicer pa sodeluje v likovnih kolonijah in pri skupinskih razstavah sekcije. Letos bo razstavljala tudi v tujini, v Celovcu pri slovenski manjšini in Skopju ob tednu slovenske kulture.
