ZAŠČITITE SLOVENŠČINO
SAZU protestira proti onesnaževanju Slovenije z angleščino
Članom SAZU se zdi nesprejemljivo, da uradniki dopuščajo Applu operacijski sistem samo v angleščini in silijo, da angleščina postane učni jezik na univerzah.
Odpri galerijo
Meni na Applovih napravah ne omogoča slovenskega jezika. FOTO: R. S.
LJUBLJANA – Skoraj 30 rednih, izrednih in dopisnih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Tudi javnost pozivajo, da se aktivno angažira pri skrbi za slovenščino na vseh področjih življenja.
Kar 28 članic in članov V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede SAZU je v protestni izjavi spomnilo, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. »Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju,« je poudarjeno v izjavi.
Da je stanje skrb vzbujajoče, so ilustrirali z nekaj primeri. Med drugim, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov ter da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine. »Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in 'pametnih telefonih', češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave?« se med drugim sprašujejo ter opominjajo, da sta Slovaška in in Hrvaška to problematiko »zlahka uredili«.
Prav tako se akademiki sprašujejo, kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik. »Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študente in študentke, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske,« so opomnili. Prav tako opozarjajo, da je »v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, celo jezikov sosednjih dežel«, to, da je angleščina »današnja svetovna lingua franca«, pa »ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov«.
V protestni izjavi so podpisniki poudarili tudi, da ogorčeno nasprotujejo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela analize pišejo in objavljajo v slovenščini, in se ob tem sprašujejo, kako je mogoče, »da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino«. Ob tem pa tudi: »Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine?« Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da se »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«.
Člani SAZU podpirajo tudi izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Ta je na novinarski konferenci konec marca predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika ter dokumente, ki jih je v ta namen sprejela. Trden namen komisije je doseči za slovenščino ugodnejšo klimo.
Kar 28 članic in članov V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede SAZU je v protestni izjavi spomnilo, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. »Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju,« je poudarjeno v izjavi.
Iz SAZU opozarjajo, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. FOTO: Matej Družnik
Da je stanje skrb vzbujajoče, so ilustrirali z nekaj primeri. Med drugim, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov ter da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine. »Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in 'pametnih telefonih', češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave?« se med drugim sprašujejo ter opominjajo, da sta Slovaška in in Hrvaška to problematiko »zlahka uredili«.
Operacijski sistem korporacije Apple ne podpira slovenščine. FOTO: R. S.
Prav tako se akademiki sprašujejo, kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik. »Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študente in študentke, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske,« so opomnili. Prav tako opozarjajo, da je »v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, celo jezikov sosednjih dežel«, to, da je angleščina »današnja svetovna lingua franca«, pa »ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov«.
V protestni izjavi so podpisniki poudarili tudi, da ogorčeno nasprotujejo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela analize pišejo in objavljajo v slovenščini, in se ob tem sprašujejo, kako je mogoče, »da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino«. Ob tem pa tudi: »Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine?« Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da se »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«.
Člani SAZU podpirajo tudi izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Ta je na novinarski konferenci konec marca predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika ter dokumente, ki jih je v ta namen sprejela. Trden namen komisije je doseči za slovenščino ugodnejšo klimo.
