SAZU: slovenski študenti imajo pravico do študija v slovenščini, zakon je treba spremeniti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) meni, da imajo slovenski študentje, ki študirajo na slovenskih visokošolskih zavodih, pravico do izobraževanja v slovenskem jeziku, pri čemer smiselne izjeme določa zakon. V ta namen SAZU predlaga, da bi bilo treba 15. člen novega zakona o visokem šolstvu, ki je v javni obravnavi, spremeniti.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je 15. člen predloga novega zakona o visokem šolstvu, ki bo v javni obravnavi do 24. julija, po oceni SAZU v izhodišču dober, vsebuje pa nekaj določil, ki izhodišče izničujejo.

Izhajajoč iz stališča SAZU o učnih jezikih v visokošolskih zavodih iz leta 2016 imajo slovenski študentje, ki študirajo na slovenskih visokošolskih zavodih, pravico do izobraževanja v slovenskem jeziku, pri čemer smiselne izjeme določa zakon. Da bi dosegli ta namen, bi bilo treba 15. člen predlaganega zakona spremeniti v treh podrobnostih, ki se nanašajo na formulacijo »večje število tujih študentov«, financiranje izvajanja študijskih programov v tujem jeziku in na učni jezik, so prepričani na SAZU.

Formulacija »večje število tujih študentov« ni jasna, zato se interpretira poljubno in omogoča anomalije. V praksi zadnjih desetletij se je tako pokazalo, da se kot »večje število tujih študentov« pojmujejo tudi trije neslovenski, zaradi katerih je moralo 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini, so pojasnili.

V SAZU predlagajo, da se v nov zakon zapiše, da se izvajanje v tujem jeziku ne financira iz javnih sredstev. "Praksa je pokazala, da študijske programe v angleščini vpisujejo predvsem tisti študentje, ki se nameravajo po končanem izobraževanju zaposliti v tujini. Ker beg možganov ni v interesu slovenske države, naj se izobraževanje, ki ga spodbuja, ne financira iz javnih sredstev," so zapisali v obrazložitvi.

Prvi odstavek 15. člena jasno pove, da je učni jezik v slovenskih visokošolskih zavodih slovenski. Drugi odstavek določa smiselne izjeme tega določila, tretji pa govori o izjemah k izjemam, kar po navedbah SAZU deluje neresno. Hkrati uzakonja nespametno obvezo, da bi morala biti študentu, ki denimo študira francoski jezik in književnost, študijska gradiva na voljo v slovenščini, kar po mnenju SAZU resnično nima nobenega smisla, zato predlagajo, da se tretji odstavek v celoti črta.

Predlog je SAZU med drugim posredoval predsedniku vlade Robertu Golobu, predsednici republike Nataši Pirc Musar in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.