SDS bi slovenske fante poslala v vojsko
Zadnja leta slovenska vojska propada, pravijo v stranki.
Odpri galerijo
Slovenska vojska. FOTO: Tadej Regent, Delo
V SDS s predlogom novele o vojaški dolžnosti predlagajo ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti oziroma naborništva. Ker idejo po njihovih navedbah podpirajo tudi v nekaterih koalicijskih strankah, pričakujejo, da bo predlog prestal prvo obravnavo v državnem zboru.
V skladu s predlogom, ki so ga vložili v parlamentarno proceduro, bi vojaška obveznost trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev, je pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič.
Služenje vojaškega roka bi bilo obvezno za moške, ki bi vojaški obvezniki postali pri 17 letih. Pri 18 letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa bi fantje predvidoma začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let. V primeru študija bi vojaško obveznost nastopili po njegovem zaključku. Zakon bi začel veljati 1. septembra letos.
Mahnič je pojasnil, da se je ob odločitvi za profesionalizacijo Slovenske vojske zamrznilo izvajanje zakona o vojaški dolžnosti, v SDS pa zdaj predlagajo črtanje členov, ki so tedaj zamrznili izvajanje. Med razlogi za ponovno uvedbo naborništva je Mahnič navedel odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter krepitev psihofizične pripravljenosti državljanov. Želijo zagotoviti tudi dovolj številčno vojaško rezervo.
Po njegovih besedah so zadnjih šest let »z žalostjo gledali, kako je Slovenska vojska propadala«. Število stalnih pripadnikov ne zadošča več za obrambo Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru, je prepričan. Predvsem pa je po njegovih besedah problematično dejstvo, da v primeru oboroženega napada nimamo mlade generacije in tudi čedalje manj srednje, ki bi znala ravnati z orožjem in poznala osnovne vojaške tehnike.
Za ponovno uvedbo vojaške obveznosti bi morali posodobiti nekatere zmogljivosti, pri čemer Mahnič logistične stroške ocenjuje na deset milijonov evrov, kadrovske pa na 23 milijonov.
Ideji ponovne uvedbe naborništva je po njegovih besedah javnost naklonjena, po raziskavi agencije Parsifal naj bi jo podpiralo 70 odstotkov vprašanih. Mahnič je dodal, da idejo podpirajo tudi nekatere stranke t. i. levice, tudi nekatere koalicijske stranke. Pred volitvami so se tako do tega vprašanja jasno opredelili v Desusu, po Mahničevem vedenju pa naj bi bili temu naklonjeni tudi v SNS in SAB.
V skladu s predlogom, ki so ga vložili v parlamentarno proceduro, bi vojaška obveznost trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev, je pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič.
Služenje vojaškega roka bi bilo obvezno za moške, ki bi vojaški obvezniki postali pri 17 letih. Pri 18 letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa bi fantje predvidoma začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let. V primeru študija bi vojaško obveznost nastopili po njegovem zaključku. Zakon bi začel veljati 1. septembra letos.
Mahnič je pojasnil, da se je ob odločitvi za profesionalizacijo Slovenske vojske zamrznilo izvajanje zakona o vojaški dolžnosti, v SDS pa zdaj predlagajo črtanje členov, ki so tedaj zamrznili izvajanje. Med razlogi za ponovno uvedbo naborništva je Mahnič navedel odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter krepitev psihofizične pripravljenosti državljanov. Želijo zagotoviti tudi dovolj številčno vojaško rezervo.
Žan Mahnič. FOTO: Jože Suhadolnik
Po njegovih besedah so zadnjih šest let »z žalostjo gledali, kako je Slovenska vojska propadala«. Število stalnih pripadnikov ne zadošča več za obrambo Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru, je prepričan. Predvsem pa je po njegovih besedah problematično dejstvo, da v primeru oboroženega napada nimamo mlade generacije in tudi čedalje manj srednje, ki bi znala ravnati z orožjem in poznala osnovne vojaške tehnike.
Za ponovno uvedbo vojaške obveznosti bi morali posodobiti nekatere zmogljivosti, pri čemer Mahnič logistične stroške ocenjuje na deset milijonov evrov, kadrovske pa na 23 milijonov.
Ideji ponovne uvedbe naborništva je po njegovih besedah javnost naklonjena, po raziskavi agencije Parsifal naj bi jo podpiralo 70 odstotkov vprašanih. Mahnič je dodal, da idejo podpirajo tudi nekatere stranke t. i. levice, tudi nekatere koalicijske stranke. Pred volitvami so se tako do tega vprašanja jasno opredelili v Desusu, po Mahničevem vedenju pa naj bi bili temu naklonjeni tudi v SNS in SAB.
