Še je čas za česen
Potrebuje dober mesec hladnega obdobja, sicer se ne razdeli na stroke; sadimo tudi listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice.
Odpri galerijo
Česen gojimo na sončni legi in tam, kjer ne zastaja voda. FOTO: Guliver/Getty Images
Toplota čez dan nas opominja, da prihaja čas, ko se bo začela nova vrtnarska sezona. Zato pripravimo načrt zasaditve, preverimo zaloge semen, kupimo nova in naredimo preskus kaljivosti. Podučimo se tudi o negi rastlin.
Eden od zgodnejših romarjev v tla spomladi je česen. Človek ga uporablja že tisočletja, kar potrjujejo dokazi, ki so jih našli v jamah, naseljenih pred več kot 10.000 leti. Recept za zdravilo so našli izklesan v glineno sumersko tablo, staro več kot 3000 let. Česen je ključna sestavina najrazličnejših receptov, velja tudi za naravno metodo za preprečevanje srčnih bolezni. V Rusiji so ga zaradi antibakterijskih lastnosti imenovali kar ruski penicilin. Če ga niste posadili jeseni, oktobra ali novembra, bo kmalu čas za sajenje spomladanskega. Sadimo ga februarja ali najpozneje marca, ko tla niso več zamrznjena. Med jesenskim in spomladanskim česnom ni sortnih razlik, poimenuje se ga glede na čas sajenja. V obeh primerih ga sadimo v času kratkih dni, saj takrat razvije močne korenine. Zelo pomemben agrotehnični ukrep za uspešno pridelavo je gnojenje z organskimi gnojili, posebno s hlevskim gnojem. Za pridelavo spomladanskega pognojimo že jeseni. Pomemben nasvet je, da česen gojimo na sončni legi in tam, kjer ne zastaja voda. Zelo je primeren za gojenje na dvignjenih gredicah, saj pridelki zimskih sort ne bodo imeli težav zaradi prevelike vlage.
Zelo je odporen proti mrazu. Dobro ukoreninjen prenese tudi do –25 °C v suhem mrazu in še več, če je zaščiten s snegom. Spomladi začne rasti pri 3 °C, optimalno raste, ko je temperatura med 15 in 20 °C, vročina mu ne godi najbolj. To je še en argument za čim bolj zgodnje spomladansko sajenje, še bolje pa je, da ves semenski material posadimo jeseni. Za optimalni razvoj koreninskega sistema morajo imeti tla 10–15 °C, temperature nad 20 °C ustavijo njegov razvoj. Pravočasno zgodnje sajenje omogoča, da se koreninski sistem popolnoma razvije, saj je rast korenin odvisna tudi od razlike med temperaturo tal in zraka. Dokler so tla toplejša, korenine rastejo. Strok se začne razvijati šele v dolgem dnevu, če sadimo prepozno in je pomlad topla, kar je pri nas vse pogosteje, se razvije premalo listov in korenin, zato je pridelek slabši. Pomembno je, da za sajenje izberete najboljše čebulice.
Za setev drugih vrst zelenjadnic so bila tla na prostem večinoma še prehladna. Vendar podatki Arsa kažejo, da so se dokaj zgodaj, že v začetku februarja, temperature tal na Primorskem in Goriškem v setveni globini že dvignile nad 5 °C, najvišje dnevne celo nad 10. Tla v setveni plasti niso zamrzovala, tudi v drugih predelih nižinske Slovenije smo redko zabeležili temperature tal okrog ničle. Pri 5 °C dokaj dobro kalijo bob in grah, solata, redkvica, spomladanski česen, črni koren, pastinak in špinača. Če jih bomo posejali že v tem času, je treba zaradi še vedno možnih nizkih temperatur zraka gredice pokriti s prekrivko.
Večino dreves in grmovnic je najbolje posaditi zgodaj spomladi, pred razvojem novih poganjkov. Nekatere vrste celo moramo posaditi zgodaj spomladi, ker se le počasi utrdijo in poženejo nove korenine. Take so javor, breza, dren, glog, tulipanovec, magnolija, vrba, topol. Na lahkih tleh izkopljemo jamo, ki je dvakrat tako široka kot koreninska gruda drevesa, ki ga bomo posadili. Globina sadilne jame naj bo enaka višini koreninske grude. Če bomo drevo pritrdili s količkom, tega prvega postavimo v sadilno jamo, šele potem drevo, potem jo zasujemo z izkopano zemljo.
Eden od zgodnejših romarjev v tla spomladi je česen. Človek ga uporablja že tisočletja, kar potrjujejo dokazi, ki so jih našli v jamah, naseljenih pred več kot 10.000 leti. Recept za zdravilo so našli izklesan v glineno sumersko tablo, staro več kot 3000 let. Česen je ključna sestavina najrazličnejših receptov, velja tudi za naravno metodo za preprečevanje srčnih bolezni. V Rusiji so ga zaradi antibakterijskih lastnosti imenovali kar ruski penicilin. Če ga niste posadili jeseni, oktobra ali novembra, bo kmalu čas za sajenje spomladanskega. Sadimo ga februarja ali najpozneje marca, ko tla niso več zamrznjena. Med jesenskim in spomladanskim česnom ni sortnih razlik, poimenuje se ga glede na čas sajenja. V obeh primerih ga sadimo v času kratkih dni, saj takrat razvije močne korenine. Zelo pomemben agrotehnični ukrep za uspešno pridelavo je gnojenje z organskimi gnojili, posebno s hlevskim gnojem. Za pridelavo spomladanskega pognojimo že jeseni. Pomemben nasvet je, da česen gojimo na sončni legi in tam, kjer ne zastaja voda. Zelo je primeren za gojenje na dvignjenih gredicah, saj pridelki zimskih sort ne bodo imeli težav zaradi prevelike vlage.
Odporen proti mrazu
Česen potrebuje približno šest tednov hladnega obdobja, ko je temperatura tal pod 10 °C. To je razlog, da ga lahko sadimo že jeseni ali zelo zgodaj spomladi. Česen se sicer ne razdeli na stroke in dobimo le eno trdno čebulico brez njih.Svečanski Valentin (14. 2.) prinese ključ od korenin.
Zelo je odporen proti mrazu. Dobro ukoreninjen prenese tudi do –25 °C v suhem mrazu in še več, če je zaščiten s snegom. Spomladi začne rasti pri 3 °C, optimalno raste, ko je temperatura med 15 in 20 °C, vročina mu ne godi najbolj. To je še en argument za čim bolj zgodnje spomladansko sajenje, še bolje pa je, da ves semenski material posadimo jeseni. Za optimalni razvoj koreninskega sistema morajo imeti tla 10–15 °C, temperature nad 20 °C ustavijo njegov razvoj. Pravočasno zgodnje sajenje omogoča, da se koreninski sistem popolnoma razvije, saj je rast korenin odvisna tudi od razlike med temperaturo tal in zraka. Dokler so tla toplejša, korenine rastejo. Strok se začne razvijati šele v dolgem dnevu, če sadimo prepozno in je pomlad topla, kar je pri nas vse pogosteje, se razvije premalo listov in korenin, zato je pridelek slabši. Pomembno je, da za sajenje izberete najboljše čebulice.
Večino dreves in grmovnic je najbolje posaditi zgodaj spomladi, pred razvojem novih poganjkov.
Za setev drugih vrst zelenjadnic so bila tla na prostem večinoma še prehladna. Vendar podatki Arsa kažejo, da so se dokaj zgodaj, že v začetku februarja, temperature tal na Primorskem in Goriškem v setveni globini že dvignile nad 5 °C, najvišje dnevne celo nad 10. Tla v setveni plasti niso zamrzovala, tudi v drugih predelih nižinske Slovenije smo redko zabeležili temperature tal okrog ničle. Pri 5 °C dokaj dobro kalijo bob in grah, solata, redkvica, spomladanski česen, črni koren, pastinak in špinača. Če jih bomo posejali že v tem času, je treba zaradi še vedno možnih nizkih temperatur zraka gredice pokriti s prekrivko.
Sajenje grmovnic in dreves
Ko vlažnost in temperatura tal dopuščajo, lahko sadimo listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice. Februarja porežemo okrasne vzpenjavke, bršljan in glicinijo. Zdaj je najboljši čas za nakup poleti cvetočih gomoljnic in čebulnic. Če želimo v sezoni zgodnejše cvetenje, jih v zaščitenem prostoru posadimo v lončke.Večino dreves in grmovnic je najbolje posaditi zgodaj spomladi, pred razvojem novih poganjkov. Nekatere vrste celo moramo posaditi zgodaj spomladi, ker se le počasi utrdijo in poženejo nove korenine. Take so javor, breza, dren, glog, tulipanovec, magnolija, vrba, topol. Na lahkih tleh izkopljemo jamo, ki je dvakrat tako široka kot koreninska gruda drevesa, ki ga bomo posadili. Globina sadilne jame naj bo enaka višini koreninske grude. Če bomo drevo pritrdili s količkom, tega prvega postavimo v sadilno jamo, šele potem drevo, potem jo zasujemo z izkopano zemljo.
