HITREJŠI PREMIKI
Še manj sodnih zaostankov
V Murski Soboti so začeli izvajati t. i. pospešeni kazenski postopek. Z njim bodo hitreje reševali zadeve ter tudi prihranili denar.
Odpri galerijo
Pospešen kazenski postopek je plod dobrega sodelovanja vseh treh represivnih organov, policistov, tožilcev in sodnikov. FOTO: Getty Images
MURSKA SOBOTA – Okrožno sodišče v Muski Soboti in njemu podrejena okrajna sodišča, v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti, spadajo med slovenska sodišča z najmanj zaostanki, da bo v prihodnje še bolje, pa bo pripomogla novost, ki so jo začeli v teh dneh izvajati na okrožnem sodišču v prekmurski prestolnici. Gre namreč za tako imenovani pospešeni kazenski postopek, plod dobrega sodelovanja vseh treh represivnih organov, policistov, tožilcev in sodnikov, ki s skupnimi močmi nekatere kazenske zadeve, zlasti ko so obtoženi tujci, rešijo v največ 48 urah.
Cilj uvedbe pospešenega kazenskega postopka je v bistvenem skrajšanju časa reševanja kazenskih zadev, v zmanjševanju števila pripornih in rednih preiskovalnih ter kazenskih zadev, ki se sicer obravnavajo po rednih procedurah, hkrati pa tudi razbremenitev sodnikov specializiranega oddelka za reševanjem zadev, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, zmanjšanje obremenitev sodnih senatov pa tudi tožilcev. Nezanemarljiv je učinek na znižanje stroškov sodnega postopka. »Uvedba pospešenega kazenskega postopka terja pripravljenost in sposobnost državnih tožilcev, da spodbudijo obdolžence in zagovornike, da vstopijo v proces pogajanj o priznanju krivde že v zgodnejših fazah postopka, to je ob pridržanju osumljenca, za katerega se načrtuje privedba zaradi odreditve pripora,« pravi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnik Branko Palatin.
Ob pripravljenosti obdolženca za pogajanja se izdela osnutek sporazuma, v katerem tožilec predstavi svojo ponudbo o vseh elementih, ki jih mora vsebovati pisni sporazum o priznanju krivde, pri čemer mora imeti pridržana oseba primeren čas, da se o predlogu izreče, in ki se, če se pridržani z njim strinja, sestavi v pisni obliki kot sporazum, nato se ga predloži sodišču. »Sodnik na predobravnavnem naroku presodi, ali je sporazum o priznanju krivde v skladu z zakonom, in ga v tem primeru sprejme ter praviloma postopek zaključi z narokom za izrek kazenske sankcije in razglasitvijo sodbe. Če sporazuma o priznanju krivde ni, se postopek nadaljuje na že ustaljen način,« pravi Palatin. Po naših podatkih naj bi tudi pri Okrožnem sodišču v Kopru že sklenili dogovor za izvajanje pospešenih postopkov.
Uvedba pospešenega kazenskega postopka terja pripravljenost in sposobnost državnih tožilcev, da spodbudijo obdolžence in zagovornike, da vstopijo v proces pogajanj o priznanju krivde že v zgodnejših fazah postopka.
Cilj uvedbe pospešenega kazenskega postopka je v bistvenem skrajšanju časa reševanja kazenskih zadev, v zmanjševanju števila pripornih in rednih preiskovalnih ter kazenskih zadev, ki se sicer obravnavajo po rednih procedurah, hkrati pa tudi razbremenitev sodnikov specializiranega oddelka za reševanjem zadev, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, zmanjšanje obremenitev sodnih senatov pa tudi tožilcev. Nezanemarljiv je učinek na znižanje stroškov sodnega postopka. »Uvedba pospešenega kazenskega postopka terja pripravljenost in sposobnost državnih tožilcev, da spodbudijo obdolžence in zagovornike, da vstopijo v proces pogajanj o priznanju krivde že v zgodnejših fazah postopka, to je ob pridržanju osumljenca, za katerega se načrtuje privedba zaradi odreditve pripora,« pravi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnik Branko Palatin.
Ob pripravljenosti obdolženca za pogajanja se izdela osnutek sporazuma, v katerem tožilec predstavi svojo ponudbo o vseh elementih, ki jih mora vsebovati pisni sporazum o priznanju krivde, pri čemer mora imeti pridržana oseba primeren čas, da se o predlogu izreče, in ki se, če se pridržani z njim strinja, sestavi v pisni obliki kot sporazum, nato se ga predloži sodišču. »Sodnik na predobravnavnem naroku presodi, ali je sporazum o priznanju krivde v skladu z zakonom, in ga v tem primeru sprejme ter praviloma postopek zaključi z narokom za izrek kazenske sankcije in razglasitvijo sodbe. Če sporazuma o priznanju krivde ni, se postopek nadaljuje na že ustaljen način,« pravi Palatin. Po naših podatkih naj bi tudi pri Okrožnem sodišču v Kopru že sklenili dogovor za izvajanje pospešenih postopkov.
