Še ne 40-letni poslanec NSi bi Slovenijo spremenil v kripto raj, Žiga Turk: To je ceneno

Predlog vlade o 25-odstotni obdavčitvi dobička iz kriptovalut je v slovenskem političnem prostoru sprožil deloma burne odzive. Med najglasnejšimi kritiki je nekdanji minister za infrastrukturo in poslanec NSi Jernej Vrtovec (39), ki meni, da vlada s tem ukrepom škoduje prihodnosti digitalnega gospodarstva in tehnološkemu razvoju. Njegove izjave pa so presenetile tudi nekdanjega ministra Žigo Turka.

Jernej Vrtovec se je tako obregnil ob vladno namero, ki bi uvedla 25-odstotni davek na dobiček iz prodaje kriptovalut. Po njegovem mnenju gre za napačno usmeritev države, ki bi namesto podpore inovacijam raje posegala po dodatnih obdavčitvah:

»Vlada uvaja davek na kriptovalute. Kar 25 %. Pogruntali so, da varčujete v kriptu, in – bam – tudi to je treba obdavčiti. Ukvarjajo se samo še s tem, kje in na kakšen način bi pobrali vaše prihranke. Kripto ni kriminal, je priložnost. In namesto da bi Slovenija postala kripto raj, nas spreminjajo v kripto puščavo. Ne moremo z zakoni iz preteklosti obdavčevati tehnologije, ki je naša skupna prihodnost,« je bil kritičen do vladne namere.

Njegove besede so presenetile nekdanjega ministra za razvoj in pozneje za izobraževanje Žigo Turka, ki se je odzval z vprašanjem, zakaj bi kriptovalute morale biti obravnavane drugače od drugih oblik varčevanja:

»Zakaj bi bilo pa varčevanje v kriptu obdavčeno drugače kot varčevanje v nekem skladu, ki ima v košarici kriptovalute? Ali varčevanje v skladu, ki ima v košarici energetiko? To ceneno licitiranje vas ne bo pripeljalo nikamor.«

Vrtovec mu je odgovoril, da ima »kripto svoje specifike in ga ni mogoče enačiti z vzajemnimi skladi«, pri čemer je pohvalil predlog nekdanjega finančnega ministra Ivan Simiča o milejši 5-odstotni obdavčitvi.

Novi zakon in evropska regulacija

Vlada je sredi aprila v javno razpravo poslala zakon, po katerem bi bila vsa kriptosredstva ob prodaji obdavčena s 25 % dobička. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da so dolgo čakali na evropsko regulativo, zakon pa naj bi, če bo sprejet, začel veljati 1. januarja 2026.

DZ je sicer že marca z večinsko podporo (80 glasov) sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe, ki določa sledljivost prenosov kriptosredstev. S finančnega ministrstva so takrat pojasnili, da so kriptosredstva zaradi svoje digitalne oblike in možnosti elektronskega prenašanja ter anonimnosti zelo dovzetna za zlorabe, še posebno v čezmejnih primerih. Zato omenjena uredba določa, da mora ponudnik plačilnih storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotoviti, da vsak prenos teh sredstev spremljajo določene informacije o imetniku računa s kriptosredstvi ter prejemniku teh sredstev.

Le v NSi so se glasovanja vzdržali. Vrtovec je bil kritičen do preobširne evropske regulacije: »ZDA sproščajo in sprejemajo ukrepe, ki gredo v korist kriptovalut, EU pa je tudi na tem področju mojstrica regulacije.«