PRAZNIK KAKIJA
Še predsednik prišel po gajbico
S tridnevnega strunjanskega praznika so se mnogi vrnili domov tudi s sadikami.
Odpri galerijo
Tudi predsednik Borut Pahor iz Strunjana ni odšel brez gajbice kakijev. FOTOGRAFIJE: Janez Mužič
Kaki, ki vse bolj osvaja tudi notranjost Slovenije, je sila hvaležno drevo. Odporno je proti škodljivcem in ga sploh ni treba škropiti. Ne nazadnje je njegov sadež zato toliko bolj priporočljiv in zdrav. V letih pred drugo svetovno vojno, ko je najprej prišel v Strunjan, je bil dokaj neznan. Od tam so se nasadi pozneje razširili na Goriško, Vipavsko, Dolenjsko in še kam. Po nekaterih ocenah v Sloveniji danes tretjino tega oranžnega sadeža oziroma okoli 200 ton pridelajo v Strunjanski dolini. Zato je Strunjan naša prestolnica kakija. K temu veliko prispeva tudi njihov tradicionalni tridnevni praznik kakija, ki ga pripravlja Turistično društvo Solinar in vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.
Minuli vikend je bil že osemnajsti in kot je povedal eden večjih proizvajalcev tega sadeža ter pobudnik praznika Gianfranco Giassi, je letošnji pridelek zelo dober. Vesel je, da je bilo na prireditvenem prostoru veliko domačih lokalnih razstavljavcev, da se je neprestano kaj dogajalo in da se praznik širi. Ni skrival zadovoljstva, da je prireditev letos sofinancirana v okviru čezmejnega projekta Riviera4Seasons2. Z njim s povezovanjem lokalnih ponudnikov na rivierah in v zaledju Opatije ter Portoroža in Pirana obiskovalcem bližajo istrsko naravno in kulturno dediščino.
Na svoj račun so prišli ljubitelji kakija, vsi ki so se ga želeli najesti in domov odnesti gajbico ali dve. Prodajale so se po šest ali sedem evrov, kar je bilo odvisno od umedenosti in vrste sadežev. Ponujal se je tudi predelan v kulinarično slastne in dokaj malo znane domače dobrote, za katere po starih, a tudi novih receptih poskrbijo domačinke. Pripravljajo ga celo v rižoti, pašti, sadnem kruhu, frapejih, palačinkah, kuskusu, lahko je postrežen s pršutom, skratka, pripravljen na 101 način. Priljubljen je sušen, iz njega kuhajo žganje, delajo kis, likerje in ne nazadnje sladoled. Domačini so prav veseli, da lahko še vedno dokaj nepoučenim, a zvedavim obiskovalcem praznika povedo vse o tem sadežu.
Tako se jih je precej dokaj nezaupljivo sukalo okoli stojnice Agrarije Koper, na kateri so med drugim prodajali okoli dva metra velike in tri leta stare sadike kar štirih različnih sort kakija. Kot je povedal Tine Matoš, jih kupujejo predvsem obiskovalci iz notranjosti Slovenije. Rad jim je pomagal z nasveti, jih opogumljal za nakup in razlagal: »Kaki ne mara kisle zemlje, prenese pa temperature do minus 10, za krajše obdobje celo minus 15 stopinj Celzija, sicer pa ga je v takih primerih dobro zaščititi. Na teh sadikah bo prihodnje leto že kak sadež. Kaki je pozimi v fazi mirovanja, poleti pa prvo leto potrebuje precej vode. Sicer pa se mora sadika posaditi v kar precejšnjo luknjo, dobro jo je treba pognojiti, steblo pa podpreti z močnejšim kolom.«
Zlati sadež, kot mu pravijo nekateri, je sila bogat z vitamini, minerali, antioksidanti, vlakninami in še s čim, zaradi česar je idealen, da ga v dneh prihajajočih viroz in drugih zimskih nevšečnosti pogosteje vključimo v svoj jedilnik. Svež se ne obdrži dolgo, zato ga gospodinje v Strunjanu sušijo v krhljih in iz njega delajo celo vrsto marmelad.
Priznana primorska kuharica Emilija Pavlič, ki je cenjena zaradi svojih receptov kar se da zdravo pripravljenih jedi, je pripravila tri. Najprej kruh s kakijem, o katerem je povedala: »To je kruh na redko, v testo pa sem zamešala koščke suhega kakija. Preden sem ga dala v pečico, sem ga malo pobožala, tako da diši po kruhu in pridni gospodinji.«
Naredila je kakijevo pito in prav neobičajno marmelado, o kateri nam je zaupala: »V Strunjanu delajo gospodinje sila dobro kakijevo marmelado, jaz pa zanjo nimam tako dobrega svojega kakija, saj je nekoliko trši. Ker dozori isti čas kot kutina, delam marmelado iz obeh skupaj. Cel kaki dam v kozarec, čezenj pa nalijem sveže kuhano vročo marmelado iz kutine. Kozarec kuham pol ure v vroči vodi in marmelada je dobra vse leto.«
Izolska čokoladnica Tramontana je ponudila čokoladne bombone s kakijevim želejem, krhlji, svežim kakijem in s kakijevim žganjem, njihova novost pa je čokolada s strunjanskim kakijem. Med številnimi izdelki omenimo še večnamensko mazilo, ki je eden od številnih izdelkov naravne kozmetike strunjanske družine Knez. V njem so izvlečki kakija, ognjiča, aloje, ekstra deviškega oljčnega olja, korenčkovo olje in še kaj. Primerno je za suho, razpokano in občutljivo kožo, ki ji povrne elastičnost.
Sicer pa so se obiskovalci praznika lahko podali na vodeni ogled Krajinskega parka Strunjan, se pridružili pohodu iz Strunjana v Portorož in se udeležili strokovnih delavnic o pridelavi, uporabi ter sušenju kakijev. Te so pritegnile znanja željne obiskovalce, ki so se lahko seznanili tudi z različnimi vrstami tega sadja. V tamkajšnjem centru za obiskovalce so bile na ogled razstave in projekcije filmov ter ustvarjalne delavnice za otroke. Za kulturno-zabavni program in dobro vzdušje so poskrbeli številni ansambli, predstavila se je solinarska družina in pripravili so likovno delavnico.
Med obiskovalci dogodka je bil na odprtju tudi predsednik države Borut Pahor. To ni bil njegov prvi obisk tega praznika in ocenil je, da je prireditev z leti čudovito napredovala, za kar gre zahvala predvsem krajanom, organizatorjem iz Turističnega društva Solinar pa je v zahvalo izročil protokolarno darilo. Seveda tudi on ni odšel iz Strunjana brez gajbice kakijev.
Gajbice so se dobro prodajale.
Minuli vikend je bil že osemnajsti in kot je povedal eden večjih proizvajalcev tega sadeža ter pobudnik praznika Gianfranco Giassi, je letošnji pridelek zelo dober. Vesel je, da je bilo na prireditvenem prostoru veliko domačih lokalnih razstavljavcev, da se je neprestano kaj dogajalo in da se praznik širi. Ni skrival zadovoljstva, da je prireditev letos sofinancirana v okviru čezmejnega projekta Riviera4Seasons2. Z njim s povezovanjem lokalnih ponudnikov na rivierah in v zaledju Opatije ter Portoroža in Pirana obiskovalcem bližajo istrsko naravno in kulturno dediščino.
Na svoj račun so prišli ljubitelji kakija, vsi ki so se ga želeli najesti in domov odnesti gajbico ali dve. Prodajale so se po šest ali sedem evrov, kar je bilo odvisno od umedenosti in vrste sadežev. Ponujal se je tudi predelan v kulinarično slastne in dokaj malo znane domače dobrote, za katere po starih, a tudi novih receptih poskrbijo domačinke. Pripravljajo ga celo v rižoti, pašti, sadnem kruhu, frapejih, palačinkah, kuskusu, lahko je postrežen s pršutom, skratka, pripravljen na 101 način. Priljubljen je sušen, iz njega kuhajo žganje, delajo kis, likerje in ne nazadnje sladoled. Domačini so prav veseli, da lahko še vedno dokaj nepoučenim, a zvedavim obiskovalcem praznika povedo vse o tem sadežu.
Zakaj pa ne tudi pečenica s kakijevo omako?
Tako se jih je precej dokaj nezaupljivo sukalo okoli stojnice Agrarije Koper, na kateri so med drugim prodajali okoli dva metra velike in tri leta stare sadike kar štirih različnih sort kakija. Kot je povedal Tine Matoš, jih kupujejo predvsem obiskovalci iz notranjosti Slovenije. Rad jim je pomagal z nasveti, jih opogumljal za nakup in razlagal: »Kaki ne mara kisle zemlje, prenese pa temperature do minus 10, za krajše obdobje celo minus 15 stopinj Celzija, sicer pa ga je v takih primerih dobro zaščititi. Na teh sadikah bo prihodnje leto že kak sadež. Kaki je pozimi v fazi mirovanja, poleti pa prvo leto potrebuje precej vode. Sicer pa se mora sadika posaditi v kar precejšnjo luknjo, dobro jo je treba pognojiti, steblo pa podpreti z močnejšim kolom.«
Zlati sadež, kot mu pravijo nekateri, je sila bogat z vitamini, minerali, antioksidanti, vlakninami in še s čim, zaradi česar je idealen, da ga v dneh prihajajočih viroz in drugih zimskih nevšečnosti pogosteje vključimo v svoj jedilnik. Svež se ne obdrži dolgo, zato ga gospodinje v Strunjanu sušijo v krhljih in iz njega delajo celo vrsto marmelad.
Priznana primorska kuharica Emilija Pavlič, ki je cenjena zaradi svojih receptov kar se da zdravo pripravljenih jedi, je pripravila tri. Najprej kruh s kakijem, o katerem je povedala: »To je kruh na redko, v testo pa sem zamešala koščke suhega kakija. Preden sem ga dala v pečico, sem ga malo pobožala, tako da diši po kruhu in pridni gospodinji.«
Naredila je kakijevo pito in prav neobičajno marmelado, o kateri nam je zaupala: »V Strunjanu delajo gospodinje sila dobro kakijevo marmelado, jaz pa zanjo nimam tako dobrega svojega kakija, saj je nekoliko trši. Ker dozori isti čas kot kutina, delam marmelado iz obeh skupaj. Cel kaki dam v kozarec, čezenj pa nalijem sveže kuhano vročo marmelado iz kutine. Kozarec kuham pol ure v vroči vodi in marmelada je dobra vse leto.«
»Kaki prenese temperature do –10, za krajše obdobje celo –15 stopinj,« je kupce sadik opogumljal Tine Matoš.
Izolska čokoladnica Tramontana je ponudila čokoladne bombone s kakijevim želejem, krhlji, svežim kakijem in s kakijevim žganjem, njihova novost pa je čokolada s strunjanskim kakijem. Med številnimi izdelki omenimo še večnamensko mazilo, ki je eden od številnih izdelkov naravne kozmetike strunjanske družine Knez. V njem so izvlečki kakija, ognjiča, aloje, ekstra deviškega oljčnega olja, korenčkovo olje in še kaj. Primerno je za suho, razpokano in občutljivo kožo, ki ji povrne elastičnost.
Sicer pa so se obiskovalci praznika lahko podali na vodeni ogled Krajinskega parka Strunjan, se pridružili pohodu iz Strunjana v Portorož in se udeležili strokovnih delavnic o pridelavi, uporabi ter sušenju kakijev. Te so pritegnile znanja željne obiskovalce, ki so se lahko seznanili tudi z različnimi vrstami tega sadja. V tamkajšnjem centru za obiskovalce so bile na ogled razstave in projekcije filmov ter ustvarjalne delavnice za otroke. Za kulturno-zabavni program in dobro vzdušje so poskrbeli številni ansambli, predstavila se je solinarska družina in pripravili so likovno delavnico.
Največji kaki, ki je tehtal kar 671 gramov, je pridelal Silvano Knez.
Med obiskovalci dogodka je bil na odprtju tudi predsednik države Borut Pahor. To ni bil njegov prvi obisk tega praznika in ocenil je, da je prireditev z leti čudovito napredovala, za kar gre zahvala predvsem krajanom, organizatorjem iz Turističnega društva Solinar pa je v zahvalo izročil protokolarno darilo. Seveda tudi on ni odšel iz Strunjana brez gajbice kakijev.
