Še ptice bežijo od mask
V galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni so odprli razstavo domače umetnice, predsednice tamkajšnjega likovnega društva Dane Štrucelj z naslovom Maske in ptice. Na odprtju je zbrane po uvodnem pozdravu direktorice Zavoda Kultprotur Tatjane Karba Kotnik nagovoril župan Stanislav Rojko.
Pobudnica in organizatorka
Štrucljeva je v likovnem društvu pobudnica inovativnih tem in idej ter dobra organizatorica, ki zna pritegniti k sodelovanju tudi mladino. Tokrat je razstavljala samostojno, z instaliranjem slik in reliefov v prostor. Veliko je razmišljala o maskah in pticah: »Maske si ljudje nadenemo ob pustovanju, nosimo jih zaradi virusa, velikokrat pa si človek nadene masko, da prikrije resnico, saj je obraz najbolj odkritosrčen in je težko prikriti laž na njem. V trenutni politični situaciji nastopa veliko ljudi z navideznimi maskami, morda več kot kadar koli prej.«
Danine maske so instalirane v prostor med ptice, in še te letijo od njih. Maske, žgana temna glina, so odtis avtorice, ptice pa so zdaj že njen prepoznavni simbol. Tokrat se pojavljajo v novi variaciji, kot odtis izdelane štampiljke. Dana se z razstavo pokaže brez maske, odkrita. So le prazne lupine, ostanki spomina, ki jih odkritosrčni ljudje ne potrebujejo. »Kaj veš, morda pa si jih nadenemo za pusta,« je dejala njena prijateljica, ki jo je tudi predstavila, akademska slikarka Saša Bezjak.
Štrucljeva se je leta 1989 začela likovno izobraževati pri akademskem slikarju Mirku Rajnarju in takrat k umetnosti začela pristopati studiozno. »Odkar je predsednica našega likovnega društva, smo v njem bolj sproščeni in se radi družimo, za kar gre zasluga njej,« je dejala Bezjakova in nadaljevala: »Tudi umetniki smo tisti, ki ozaveščamo, smo kritični. Zakaj imamo maske? Ker za njimi nekaj skrivamo, lažemo. Če v tem kontekstu pogledamo razstavo, se nam odpre nova dimenzija razumevanja.«
Štrucljeva pa je kratko dejala: »Maske smo imeli že prej, vendar ne tako množično, v tem času pa je to bolj prišlo do izraza. S spoznavanjem ljudi prek družabnih omrežij sem se na trenutke zgrozila nad njihovim razmišljanjem. Se pa borim za to, da odvržemo maske in smo to, kar smo, ter da spoštujemo drug drugega. Želim si, da bi maske resnično padle, in naj bodo ptice rajši svobodne.«
