Se še niste odločili, koga bi volili? To bi vas lahko prepričalo, s kom se najbolj ujamete
Janez Ciglar Kralj: Solidarnost, krepitev gospodarstva in obrambnih sil
Kampanja Ciglerja Kralja nosi slogan En od nas, ob tem pa kandidat poudarja, da želi v predsedniško funkcijo vnesti več človečnosti in sočutja. Zavzema se tudi za povezovanje in enotnost v družbi. Pri tem želi, kot pojasnjuje, slediti zapuščini zdajšnjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Poudarja, da bi kot predsednik republike svoja prizadevanja usmeril v to, da Slovenija spremeni odnos do tistih, ki delajo in ustvarjajo, da podjetnost postane cenjena in spoštovana vrednota. Kot pomemben navaja tudi odnos do ranljivih in tistih na robu, ki imajo občutek, da smo nanje pozabili, ljudje pa po njegovih besedah potrebujejo tudi varnost in si želijo stabilnosti. Med prioritetami svoje kandidature tako izpostavlja tudi prizadevanja za krepitev Slovenske vojske in varnosti Slovenije. Med vsemi kandidati pa je edini, ki ostro nasprotuje spremembam družinskega zakonika.
Milan Brglez: Povezovanje in spoštovanje
Sam pa poudarja, da se je za kandidaturo odločil, ker verjame, da lahko »z izkušnjami, znanjem, odgovornim delovanjem v preteklosti ter usmerjenostjo v prihodnost uspešno predstavlja Slovenijo ter državljane bolj poveže za skupno dobrobit«.
V svojem programu izpostavlja povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem državljanom in državi tako doma kot v tujini, zaščito socialne in pravne države, ustavnosti in zakonitosti, oblikovanje novega družbenega dogovora, ki bo pripomogel k sonaravnemu razvoju ter večji gospodarski in družbeni blaginji, vrnitev ugleda Sloveniji in izgradnjo sožitja in solidarnosti med generacijami. Prepričan je, da je nastopil čas, da začnemo Slovenijo upravljati odgovorno, »za danes in jutri«.
Anže Logar: Sodelujmo #ZAprihodnost
V letošnjo predsedniško kampanjo se je tako Logar podal z nemalo političnega kapitala. Kot svoj cilj navaja Slovenijo, »deželo visokega življenjskega standarda, sproščeno, s čistim okoljem, z delujočim sistemom, ničelno toleranco do korupcije in s solidarno družbo, ki zna in zmore sodelovati«.
Poudarja sodelovanje in povezovanje političnih akterjev, med drugim bi tako kot predsednik republike formaliziral forum sodelovanja vrha slovenske politike v obliki rednih mesečnih srečanj, najmanj dvakrat letno pa bi sklical tudi srečanje predsednikov parlamentarnih strank.
Med pomembnimi cilji Logar med drugim navaja gospodarsko uspešnost Slovenije, zeleni prehod, spodbujanje investicij v obrambni sistem in oblikovanje družbe priložnosti, ki privablja mlade ustvarjalne posameznike.
Miha Kordiš: Funkciji predsednika je treba vrniti vsebinsko težo
Kordiš poudarja, da se je v kampanjo za predsedniške volitve podal z namenom vanjo vrniti vsebino. Ob najavi kandidature je tako dejal, da mora predsednik republike uporabiti svojo avtoriteto za to, da izpostavi probleme ljudi in se postavi za reševanje tega problema.
»Slovenija ne potrebuje še enega predsednika za korporacije, banke, vojaško industrijo, zavarovalnice, za lobije ali svojo lastno podobo na družbenih omrežjih,« je prepričan. Volivce med drugim nagovarja s sloganom Tvoj glas, tvoj predsednik, saj mora biti po njegovem mnenju predsednik glas ljudi in se glasno zavzeti za javno zdravstvo, stanovanja, domove starejših, okolje, delavce z minimalno plačo, medicinske sestre, trgovce, prekarce, mlade brez strehe nad glavo in upokojence.
V Levici pa ob tem še poudarjajo, da bo Kordiš predsednik, ki bo govoril v imenu vseh prebivalcev Slovenije, ki niso slišani, v javnosti zagovarjal vrednote ter pravice delovnih ljudi in drugih družbenih skupin, ki so odrinjene na obrobje, ter se zavzel za pravico do čistega okolja.
Nataša Pirc Musar: Človekove pravice, vladavina prava in pravna država
Med ključnimi prioritetami, za katere bi se kot predsednica republike zavzemala, navaja usklajevanje rešitev na štirih področjih, ki jih ocenjuje kot ključna za razvoj in socialno povezanost države. To so zdravstvena in pokojninska reforma, podnebna nevtralnost in zagotavljanje celovite varnosti. Ob tem kot nujno vidi ohranjanje in izvajanje dobrih politik ter projektov tudi ob menjavi oblasti.
Hkrati poudarja, da kot predsednica ne bo tiho in da bo njen glas vedno glas za ljudi, saj da ima kot aktivna državljanka odgovornost, da se oglasi in opozori javnost, ko »gre za kršenje človekovih pravic, ko sovražni govor prevlada nad spoštljivim, ko se kršijo ustava in zakoni, ko se sesuva socialna država in se demokraciji režejo krila«.
Vladimir Prebilič: Trajnostni razvoj, mladi in decentralizacija države
»Kandidiram zato, ker želim biti zagovornik ljudi, ne strankarskih, drugih političnih ali kapitalskih elit,« zatrjuje. Med ključnimi točkami svojega programa izpostavlja skrb za okolje, mlade ter ohranitev stabilnih sistemov javnih storitev, ki bodo, ob po njegovem mnenju nujni decentralizaciji, dostopne vsem državljanom.
Hkrati je prepričan, da se kot dolgoletni župan zaveda, da ljudje od neposredno izvoljenega predstavnika ne želijo slišati »ne morem«, temveč kaj lahko, kar je vodilo, ki ga želi z lokalne prenesti na državno raven. »Kot predsednik države ne morem spreminjati zakonov, lahko pa odpiram vrata v zakonodajni postopek in nudim podporo pobudam, ki so v korist ljudi,« je prepričan Prebilič.
Njegov cilj je biti moralna in politična avtoriteta, saj je predsednik neposredno izvoljen in zato odgovoren državljanom. Obljublja tudi, da bo kot predsednik države branik demokratičnih in socialnih vrednot, varnosti in miru, ki še zdaleč nista samoumevna, predvsem pa da bo »slaba vest« in ogledalo vsakokratne vlade.
Sabina Senčar: Svoboda, varnost, zdravje …
Senčarjeva se je v kampanji soočala z očitki, da je proticepilka. Ob tem je pojasnjevala, da je cepljena po programu obveznega cepljenja, za cepljenje proti covidu 19 pa se ni odločila, ker da cepivo ni bilo dovolj preizkušeno, da bi ga uporabljali za širšo populacijo.
Napoveduje, da v »znanost ne bomo verjeli, o znanosti bomo celo dvomili in preverjali ter vrednotili njene rezultate«. Prepričana je namreč, da zdravje ni le odsotnost bolezni, zdravje je tudi stanje popolne socialne, psihološke in ekonomske blaginje. Kot predsednica bi se tako zavzemala predvsem za dostopno zdravstvo, pomembna se ji zdi tudi skrb za varnost.
Kot še pravi, varnost ne pomeni kulture strahu, »zato bomo o vseh postopkih, na katere bomo opozarjali in morda niso vodili v najbolj varne razmere za naše državljane, razpravljali brez sramotenja in korektno v upanju, da se bomo iz tega tudi kaj naučili«. Zavzemala se bo tudi za sprejetost vsakega posameznika in njegovih najbližjih. Žaljenje, ustrahovanje, strašenje in grožnje so po njenem mnenju nespremenljivi.
Ob tem pa obljublja, da bo vsak glas, ki ji ga bodo volivci zaupali, slišan. »Predsednik mora biti varovalka za vse in vsakogar. Lahko se menja zakonodajna oblast, lahko se menjajo položaji izvršilne oblasti in vsi državni organi tako v zdravstvu, sodstvu, šolstvu, temeljne človekove pravice pa morajo ostati iste,« še poudarja.
