KORONA
Še štiri faze do zaprtja države
Pomanjkanje medicinskih sester bi lahko vplivalo na kakovost nege, tudi umrljivost. Po predlogu semaforja ob slabšanju epidemiološke slike lockdown.
Odpri galerijo
Kdo bo skrbel za bolnike, če medicinskih sester ne bo dovolj? FOTO: Nick Oxford/Reuters
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je objavil nov epidemiološki zemljevid Evrope, na katerem je Slovenija obarvana rdeče. Koronavirusna bolezen se širi, bolnih je vse več, različica delta je vir skoraj vseh okužb v Sloveniji. V četrtek so ob opravljenih 3303 testih PCR potrdili 610 okužb. V bolnišnicah zdravijo 180 covidnih bolnikov, 41 jih je na intenzivni terapiji.
Vrh četrtega vala naj bi dosegli že konec septembra oziroma na začetku oktobra, še pred tem pa bi morali doseči 70-odstotno precepljenost, poudarja minister za zdravje Janez Poklukar. Cepljenje je za zdaj edini način, s katerim se lahko ubranimo ne le zbolevanja, pač pa tudi težav, če zbolimo: britanska raziskava je pokazala, da se pri polno cepljenih ljudeh ne zmanjša samo nevarnost za okužbo s koronavirusom, ampak je v primeru okužbe tudi manjša možnost, da imajo ljudje dolgotrajne posledice.
Ko zbolimo, zlasti huje, si želimo, da bi nas oskrbeli, seveda v bolnišnici. Kaj pa če postelj ne bo dovolj za vse? In če ne bo usposobljenega osebja – medicinske sestre odhajajo povsod, po vsej Sloveniji jih primanjkuje –, kdo bo skrbel za covidne bolnike? Morda kar svojci? Nikakor, je zatrdil Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi iz UKC Ljubljana, in poudaril, da je vstop svojcem na oddelek tudi sicer omejen zaradi varnostnih zadržkov. Svojci bi naredili lahko več škode kot koristi, vnašali okužbe, nemir, nevodljivost, meni prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC, in dodaja, da bi lahko za obolele »skrbelo tako malo sester, da bo to vplivalo na kakovost zdravstvene nege, tudi na obolevnost, morda celo umrljivost na oddelkih. Sestram je treba takoj povečati plače in tako ustaviti odhode.«
Kakšne so napovedi, nas je zanimalo, bo v tokratnem valu vendarle delovalo vse necovidno, od študija do preventive, raziskovalnega dela? »Kje pa, necovid obolevnost in umrljivost bosta porasli, zagotovo številnih elektivnih posegov ne bo. Raziskovalno delo stoji, morda tisto, vezano na covid, ne, pedagoško delo je nepopolno,« nam je povedal Zver. Hematološki oddelek na UKC Ljubljana slovi kot tisti, na katerem niso zabeležili okužbe z virusom, ali je še vedno tako, smo povprašali njegovega predstojnika, ki je potrdil, da to še drži, in dodal: »Verjetno edini v Sloveniji.«
Število postelj in osebja na covidnih oddelkih se je in se bo prilagajalo dnevnim potrebam in se dnevno spreminja, poudarja Brankovič: »Na covidne oddelke je bilo decembra, ko smo imeli največ hospitaliziranih (352,69 na enotah IT3), skupaj prerazporejenih 847 zaposlenih vseh profilov, od tega 585 s področja zdravstvene nege (335 dms, 232 sms, 18 bolničarjev). Glavnino zdravstvene nege je prispevala Infekcijska klinika.« Najmlajši bolniki so novorojenčki, najstarejši je imel po zadnjem poročilu 102 leti, je še dejal Brankovič.
Povprečna ležalna doba na navadnem oddelku je 12,8, na intenzivni terapiji pa 15,6 dneva. Najmlajši covidni bolnik, ki ga trenutno zdravijo v bolnišnicah, je star 19 let, najmlajši na intenzivni terapiji pa 24 let.
Vrh četrtega vala naj bi dosegli že konec septembra oziroma na začetku oktobra, še pred tem pa bi morali doseči 70-odstotno precepljenost, poudarja minister za zdravje Janez Poklukar. Cepljenje je za zdaj edini način, s katerim se lahko ubranimo ne le zbolevanja, pač pa tudi težav, če zbolimo: britanska raziskava je pokazala, da se pri polno cepljenih ljudeh ne zmanjša samo nevarnost za okužbo s koronavirusom, ampak je v primeru okužbe tudi manjša možnost, da imajo ljudje dolgotrajne posledice.
Ne glede na epidemiološko sliko se po predlogu ukrepov šole ne bodo zapirale. FOTO: Uroš Hočevar
Ko zbolimo, zlasti huje, si želimo, da bi nas oskrbeli, seveda v bolnišnici. Kaj pa če postelj ne bo dovolj za vse? In če ne bo usposobljenega osebja – medicinske sestre odhajajo povsod, po vsej Sloveniji jih primanjkuje –, kdo bo skrbel za covidne bolnike? Morda kar svojci? Nikakor, je zatrdil Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi iz UKC Ljubljana, in poudaril, da je vstop svojcem na oddelek tudi sicer omejen zaradi varnostnih zadržkov. Svojci bi naredili lahko več škode kot koristi, vnašali okužbe, nemir, nevodljivost, meni prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC, in dodaja, da bi lahko za obolele »skrbelo tako malo sester, da bo to vplivalo na kakovost zdravstvene nege, tudi na obolevnost, morda celo umrljivost na oddelkih. Sestram je treba takoj povečati plače in tako ustaviti odhode.«
Kakšne so napovedi, nas je zanimalo, bo v tokratnem valu vendarle delovalo vse necovidno, od študija do preventive, raziskovalnega dela? »Kje pa, necovid obolevnost in umrljivost bosta porasli, zagotovo številnih elektivnih posegov ne bo. Raziskovalno delo stoji, morda tisto, vezano na covid, ne, pedagoško delo je nepopolno,« nam je povedal Zver. Hematološki oddelek na UKC Ljubljana slovi kot tisti, na katerem niso zabeležili okužbe z virusom, ali je še vedno tako, smo povprašali njegovega predstojnika, ki je potrdil, da to še drži, in dodal: »Verjetno edini v Sloveniji.«
Najmlajši bolniki novorojenčki
Število postelj in osebja na covidnih oddelkih se je in se bo prilagajalo dnevnim potrebam in se dnevno spreminja, poudarja Brankovič: »Na covidne oddelke je bilo decembra, ko smo imeli največ hospitaliziranih (352,69 na enotah IT3), skupaj prerazporejenih 847 zaposlenih vseh profilov, od tega 585 s področja zdravstvene nege (335 dms, 232 sms, 18 bolničarjev). Glavnino zdravstvene nege je prispevala Infekcijska klinika.« Najmlajši bolniki so novorojenčki, najstarejši je imel po zadnjem poročilu 102 leti, je še dejal Brankovič.
Šest fazPo predlogu načrta ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je svetovalna skupina predstavila šest faz ukrepov, v zadnji, ki bi bila aktivirana, dokler bi bilo v enotah intenzivne terapije hospitaliziranih do 164 bolnikov, je predvideno zaprtje države, ne pa tudi šol: strokovna skupina bi jih v tej fazi ohranila odprte ob upoštevanju pogoja PCT, če bi se vsi, ki niso cepljeni ali prebolevniki, testirali trikrat na teden. Končno odločitev bo sprejela vlada.
Povprečna ležalna doba na navadnem oddelku je 12,8, na intenzivni terapiji pa 15,6 dneva. Najmlajši covidni bolnik, ki ga trenutno zdravijo v bolnišnicah, je star 19 let, najmlajši na intenzivni terapiji pa 24 let.
