Še v plenicah, pa ima že svoje drevo

Zaradi koronavirusa so na Upravi Kozjanskega parka v Podsredi morali letos odpovedati 21. praznik kozjanskega jabolka, ki je gotovo ena najlepših jesenskih prireditev v Sloveniji. Kot nam je povedala Valerija Slemenšek, so pred tedni, ko je bila epidemiološka slika boljša, še računali, da bi izpeljali vsaj nekaj dejavnosti. »Sejem, ki poteka v soboto in nedeljo v drugi polovici oktobra in je najbolj množična prireditev, smo odpovedali že prej, vseeno pa smo računali, da bi izpeljali vsaj nekaj obsejemskih prireditev. Uspelo nam je organizirati tradicionalni pohod po kozjanskih sadovnjakih, pred dnevi pa smo odprli razstavo Stare sorte jabolk, za otroke smo pripravili aktivno igro Iskanje zaklada.«



Kozjansko je zlasti oktobra, ko se listje na drevju obarva, hkrati pa so temperature prijetne za pohajkovanje naokoli, nadvse privlačno. Kljub koroni se je 40 pohodnikov napotilo proti sadnemu drevoredu z 20 drevesi sorte carjevič. Letos so zasadili še 21. drevo, njegov skrbnik bo letos rojeni Leon Konečnik iz Podsrede, ki je sajenje svojega drevesa opazoval iz vozička. Skupaj bosta torej rasla v svet. Pot so nadaljevali skozi Dobravčev sadovnjak, kjer rastejo stoletna drevesa z mogočnimi krošnjami. Prvi postanek so imeli na Kukovičičevem mlinu ob reki Bistrici, kjer sta jih prijazno sprejela Toni Kukovičič in njegova hči Špela. Toni nam je pripovedoval o obnovi mlina in nam razkazal njegovo notranjost ter razložil delovanje mlinskih koles. Špela je poskrbela, da so pohodniki poskusili različne vrste kruha, namaze in izvrstna peciva, ki jih je pripravila njena mama Maja.

Nato jih je pot ponesla na Zaravno, kjer so si ogledali kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka, kjer raste 115 starih sort jablan in 60 sort hrušk. Pot so zaokrožili prek starih Svetih gor nad Podsredo, kjer je bila včasih starodavna romarska pot.

V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi so pripravili razstavo, kjer so dali na ogled 78 različnih tradicionalnih in avtohtonih sort jabolk iz visokodebelnih travniških sadovnjakov Kozjanskega parka.

»Število sort priča o bogati biotski raznovrstnosti, kar je velika prednost in bogastvo ohranjene tradicije na podeželju,« nam je povedal inž. Adrijan Črnelč. »Na razstavi je nekaj poletnih sort, v glavnem pa so jesenske in zimske. Med njimi so carjevič, rdeči ovčji nos, zlata pramena, krivopecelj, renete. Nekatere so predstavljene prvič: meglenka, špincl, železnica, beli poletni kalvil, božičnica.«

​Na praznik kozjanskega jabolka vsako leto najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka na območju Kozjanskega parka podelijo prestižni naziv carjevič leta.

Po Črnelčevih besedah so letos ocenjevali 17 sadovnjakov. Največ točk je zbral sadjar Jože Kozole iz Vetrnika, ki si je prislužil naziv carjevič leta 2020.

Jože z družino kmetuje na 16 hektarjev veliki kmetiji, ki leži na 700 metrih nadmorske višine. Ukvarjajo se prav s pridelavo sadja in živinorejo. Tam so ohranjena številna stoletna sadna drevesa, vsako s svojo zgodbo. Lep primer je jablana, ki je bila poškodovana v požaru domačije med drugo svetovno vojno. S številnimi dupli še vedno bogato obrodi. A v pogovoru Jože najraje omenja sorto hrušk junijska lepotica. Na hribovski kmetiji namreč rastejo le nekatere sorte jabolk in hrušk in dozorevajo malce pozneje. Zato jo hudomušno imenuje avgustovska lepotica.