Je v Sloveniji sploh še mogoče cepiti otroke? Izkušnja očeta je takšna ...
V Sloveniji se je doslej z enim odmerkom cepiva proti covidu 19 cepilo 1,264.695 ljudi, z vsemi pa 1,220.247. Najslabše so, kar je pričakovano, cepljeni najmlajši v populaciji, otroci stari od 0 do 11 let, skupaj 0,7 odstotka v tem starostnem razredu (z enim odmerkom 2.397 otrok, z obema 1.774 in z dodatnim odmerkom štirje otroci).
Na facebook skupini Science Mamas Forum, kjer moderatorke znanstvenice odgovarjajo na vprašanja, predvsem povezana s cepljenjem, se je s svojim vprašanjem oglasil oče, ki pravi, da že dva tedna poskuša naročiti sina, starega šest let, na cepljenje proti covidu 19, a je to očitno nemogoče. So cepljenje otrok uradno prekinili?
Moderatorka Nataša Karas Kuželički, ki je tudi znanstvenica na Fakulteti za farmacijo, je očetu na facebooku odgovorila, da je problem najverjetneje v tem, da je trenutno interes za cepljenje mlajših otrok zelo majhen. »Ena viala cepiva pa vsebuje 10 odmerkov, ki jih je treba porabiti v enem dnevu, drugače je treba cepivo zavreči. Verjetno v cepilnih centrih čakajo, da se nabere dovolj prijav (vsaj 8 ali 9), drugače je treba zavreči preveč cepiva.«
Kje se cepiti?
Iz ZD Ljubljana so nam odgovorili, da v njihovem cepilnem centru cepljenje otrok, starih pet do 11 let, poteka vsak drugi četrtek v popoldanskem času. V mesecu aprilu je to v četrtek, 14. aprila. Starši lahko svoje otroke naročijo na cepljenje prek portala ZD Ljubljana. V primeru, da se bodo prosti termini zapolnili, bodo dodali dodatne, pravijo.
Na Nijz so nas preusmerili na ministrstvo za zdravje, kjer so dodali, da mora cepljenje zagotoviti izbrani pediater.
Mama izrazila dvom o cepivu, znanstvenica ji je odgovorila
Karas Kuželički se je odzvala še na pripombo neke mame, ki je v zapisu izrazila dvom o cepivu in dodala, da zato ni nič nenavadnega, da se na cepilnem centru ne zbere več kot deset otrok. Karasova ji je odgovorila, da je sama svojo hčerko cepila, ker ne želi tvegati z dolgoročnimi zapleti oziroma da zmanjša tveganje. »Starši verjetno menijo, da je cepljenje bolj tvegano kot prebolevanje, kar pa ni znanstveno dokazano. Cepljenje v tej starostni skupini ima dejansko najnižjo stopnjo stranskih učinkov (glede na najstnike in odrasle). Res je, da pri nas pri mlajših otrocih ne vidimo veliko akutnih zapletov omikrona tako kot na primer v Hongkongu, saj je pri nas relativno veliko otrok prebolelo starejše različice, nekaj pa jih je cepljenih (oboje namreč deluje zaščitno). Kar se tiče dolgoročnih posledic prebolevanja omikrona, kot kaže, je multiorganskega vnetnega sindroma veliko manj kot pri drugih različicah, za ostale posledice, kot so poškodbe v okviru long covida (nevrološke, srčno-žilne), pa žal še ni dovolj podatkov,« je pojasnila.
