Še vedno skriti dragulj Evrope

Ko govorimo o Idriji, večina najprej pomisli na žlikrofe, živo srebro (ki je Idrijo postavilo na Unescov Seznam svetovne kulturne dediščine) in čipko. V Idriji si lahko obiskovalci od blizu in daleč ogledajo muzejske zbirke na gradu Gewerkenegg, v mestu se bodo na vsakem koraku srečali z znamenito idrijsko čipko, obiskali Topilnico Hg in spoznali vse o živem srebru ali skozi Antonijev rov odkrivali idrijski podzemni svet nekdanjih rudarjev. V okolici je še znamenito Divje jezero. Tudi okolica Cerknega ponuja marsikaj zanimivega, na primer cerkev sv. Ivana v Šebreljah z najmočnejšo energijsko točko na Primorskem. Pod cerkvijo je še arheološko najdišče Divje babe, kjer so odkrili neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu. V Cerkljanskem muzeju je na ogled stalna razstava o zgodovini cerkljanskih laufarjev.


 

Dobili tudi evropsko donacijo

Mestni muzej Idrija je med letošnjimi prejemniki donacije v sklopu razpisa Sveta Evrope in Evropske komisije z naslovom Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine. »Na razpisu smo kandidirali z zgodbo Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope in se uvrstili med prejemnike donacije v višini 10.000 evrov. Nagrade smo zelo veseli, saj smo v pripravo projekta vložili izjemno veliko truda. Avtorica nagrajene zgodbe in z njo povezane razstave je Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja Cerkljanskega muzeja. Nagrajeni projekt se bo lahko začel izvajati 15. julija, zaključiti pa ga bo treba do konca marca 2021,« so sporočili iz Mestnega muzeja Idrija.

Muzej je na razpis prijavil zgodbo z naslovom Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope. »Prijavljeno zgodbo smo povezali s pripravo potujoče razstave o Partizanski bolnici Franja, s katero želimo gostovati doma in v tujini. Sestavni del te razstave bo interaktivna vizualizacija, za katero bomo porabili prejeta sredstva. Gre za izbor zgodb, fotografij ter video- in avdiozapisov o delovanju bolnišnice, ki bodo obiskovalcem na voljo v sedmih jezikih. Razstava bo prvič gostovala spomladi 2021 v Krapini na Hrvaškem. Tako bomo nadaljevali že utečeno sodelovanje z Muzejem krapinskih neandertalcev, tudi nosilcem znaka evropske dediščine,« so še povedali.

V okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine (od 26. septembra do 10. oktobra), načrtujejo dan odprtih vrat z bogatim programom aktivnosti, ki bo v soboto, 3. oktobra.

Spomenik človečnosti in solidarnosti

Partizanska bolnica Franja je nosilka znaka evropske dediščine od leta 2015. V povezavi z znakom izvajajo številne aktivnosti in programe, kot so si jih zadali v štiriletnem programskem obdobju. Komisija vsaka štiri leta preverja, ali nosilci izpolnjujejo pogoje, da obdržijo znak, pri čemer je pomembno, kako javnosti predstavljajo svojo evropsko dimenzijo. Leto 2020 je ocenjevalno leto. Februarja je Mestni muzej Idrija oddal poročilo za obdobje 2016–2020, hkrati pa so že pripravili program za obdobje 2020–2023. S programskimi aktivnostmi želijo širiti prepoznavnost Franje in njenih vrednot v evropskem prostoru in z njimi nagovarjati različne ciljne skupine, zlasti mlade. Med aktivnosti so zapisali tudi sodelovanje na razpisu Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine in pripravo potujoče razstave. Dnevi evropske kulturne dediščine so skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi poskušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope. V letu 2018, letu evropske kulturne dediščine, je bil v sklopu DEKD prvič objavljen razpis za Zgodbe evropske kulturne dediščine. Namen pobude je prepoznati in spodbuditi evropsko razsežnost prizadevanj na področju kulturne dediščine, ki ga izvajajo dediščinske skupnosti v Evropi.


Partizanska bolnica Franja je enkraten spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz druge svetovne vojne. Kot ilegalna bolnišnica je v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem delovala med decembrom 1943 in majem 1945. Večino časa jo je vodila zdravnica Franja Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med vojno. Poleg osebja so bili za uspešno delovanje bolnišnice zaslužni tudi okoliški prebivalci, ki so pomagali pri gradnji barak, doma skrivali ranjence in zanje zbirali hrano, zdravila in drug material. Bolnica Franja je po vojni postala simbol slovenskega partizanskega zdravstva ter skrbi za ranjene, nemočne in pomoči potrebne.