KORONAVIRUS
V Sloveniji potrdili 35 primerov angleškega koronavirusa, skrbi pa tole (VIDEO)
Povečuje se delež pozitivnih testov, umrlo deset oseb. Pri nas najpogostejša različica novega koronavirusa B.1.258.17.
Odpri galerijo
Ko smo se že približevali rumeni fazi, so se številke začele slabšati. FOTO: Leon Vidic, Delo
V torek je bilo opravljenih 5.316 PCR-testov, od tega jih je bilo pozitivnih 1.089 oziroma 20,5 odstotka (dan prej 20,1 odstotka). Opravljenih je bilo 22.613 hitrih testov. Število aktivnih primerov se je znižalo za 299, na 11.298. Sedemdnevno povprečje novih primerov je 770,4.
V primerjavi z enakim dnevom prejšnji teden se je delež pozitivnih nekoliko zmanjšal, saj je bil pred tednom dni 21,4-odstoten ob 1.099 novih primerih okužbe.
Potem ko številke za ponedeljek niso bile spodbudne, saj je bil v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom po podatkih sledilnika covida 19 ta ponedeljek delež pozitivnih večji za kar 21 odstotkov, tudi številke za včeraj kažejo, da se upadanje epidemije ustavlja.
S podatki do včeraj je 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 534,8, najslabša je v Obalno-kraški, kjer se bliža 900. Sedemdnevna incidenca na ravni države je 255,2, 442,4 pa v Obalno-kraški regiji, ki je najslabša. Najboljšo sedemdnevno incidenco ima Posavska regija, kjer je 152,7.
Umrlo je 10 oseb.
Da se epidemiološke razmere nedolgo po tem, ko smo vstopili v oranžno fazo, naglo slabšajo, je po inštitutu Jožefa Stefana (IJS) resno opozoril še Janez Janša. Nekatere regije so že skoraj nazaj v rdečem območju, je povedal premier.
IJS je najprej v svojih projekcijah napovedal, da bi rumeno fazo lahko dosegli že konec februarja, pred dvema dnevoma pa je napoved drastično poslabšal. Reprodukcijsko število R, ki pove, koliko oseb v povprečju okuži pozitivna oseba, se je namreč dvignilo z okoli 0,8 na okoli 1. S tem se je rumena faza, pogoj za katero je povprečno število okužb v zadnjih sedmih dneh pod 600 in manj kot 500 covid 19 pacientov v bolnišnicah, oddaljila na konec marca. V torek pa so zaradi zelo negotovih razmer umaknili oceno, kdaj bi to fazo, v kateri bi se med drugim končala t. i. policijska ura, lahko dosegli.
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je pojasnila, da se bo virus spremljalo tudi v odplakah in pri živalih. Iskalo se bo nove različice novega koronavirusa v petih sklopih:
– pri ljudeh okuženih z virusom (od pet do 10 odstotkov pozitivnih PCR-vzorcev, posebne skupine),
– spremljanje novih različic pri ljudeh (testiran bo vsak 10. vzorec),
– sledenje z analizo odpadnih voda (prednost, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih mutacij),
– spremljanje v bolnišničnih odpadnih voda in bolnišničnem okolju,
– peti sklop pa predstavlja spremljanje prisotnost sars-cov-2 v živalskih rezervoarjih (občutljivost na virus in njihova vloga pri tej bolezni).
Žohar Čretnikova je pojasnila, da je NLZOH od 1. 1. 2021 do 22. 2. 2021 s sekvenciranjem pregledal 1.475 vzorcev: pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1.096 pa so določili celotne genome. Angleško različico so zaznali pri šestih vzorcih od 1.096 (prvi je bil zaznan pri prišleku iz Anglije), pet z nacionalno strategijo januarja in februarja (dva z novomeškega področja, eden iz Savinjske in dva z območja Podravske regije, 15-odstotkov vzorcev je še v potrjevanju).
Vse skupaj je bilo do zdaj v Sloveniji 35 potrjenih primerov angleške različice virusa in nobenega primera afriškega ali brazilskega virusa. Med temi 18 oseb ni potovalo, kar pomeni, da so se okužili v Sloveniji. Do kakšne mere se bo angleška inačica razširila, pa odločata dva dejavnika: spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa samega.
Drugih razvpitih različic, kot sta južnoafriška in brazilska, niso zaznali. Sicer pa je pri nas najbolj razširjen tip novega koronavirusa B.1.258.17 (78,5 odstotkov), ki je pogost tudi na Slovaškem.
Mutacij virusa, značilnih samo za Slovenijo, ni, je še dopolnila.
Ada Hočevar Grom iz Nijz je predstavila raziskavo SI-PANDA, o pandemski izčrpanosti, skratka, kako se Slovenci odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija, in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja. Poteka prek anketnega vprašalnika. V šestem valu meritev ugotavljajo, da velika večina uporablja zaščitne maske v javnosti, se izogiba starejših, ko imajo znake okužbe, vzdržuje medosebne razdalje, najmanj pa razkužuje površine.
Merijo tudi zadovoljstvo s trenutnimi veljavnimi ukrepi. Najbolj so nazadnje ljudje podprli odpravo prepovedi prehoda meja občin, potem odprtje šol, trgovin. Najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro. Podpira ga le tretjina oseb.
V kolikšni meri zaupajo osebam in inštitucijam, da ustrezno obvladujejo izziv novega koronavirusa? Najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem. Manj policiji in ministrstvu za zdravje, najmanj pa verskim ustanovam.
Ugotavljajo tudi, da se javno mnenje v podporo cepljenju povečuje, najbolj v skupini starejših. Po spolu se namerava cepiti več moških kot žensk, večja naklonjenost pa je v skupini ljudi s kroničnimi obolenji.
Okoli 22 odstotkov ljudi pritrjujejo, da imajo težave z duševnim zdravjem, 11 odstotkov pa jih že kaže znake depresivne motnje. Delež se ni bistveno spreminjal, največ težav pa je pri najmlajši skupini od 18 do 29 let: kar 32 odstotkov jih navaja, da imajo težave z duševnim zdravjem, 11 odstotkov pa navaja depresivno motnjo. Hočevar Gromova je dejala, da se kaže, da virus najbolj prizadene najstarejše, ukrepi pa mlajše.
V primerjavi z enakim dnevom prejšnji teden se je delež pozitivnih nekoliko zmanjšal, saj je bil pred tednom dni 21,4-odstoten ob 1.099 novih primerih okužbe.
Potem ko številke za ponedeljek niso bile spodbudne, saj je bil v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom po podatkih sledilnika covida 19 ta ponedeljek delež pozitivnih večji za kar 21 odstotkov, tudi številke za včeraj kažejo, da se upadanje epidemije ustavlja.
S podatki do včeraj je 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 534,8, najslabša je v Obalno-kraški, kjer se bliža 900. Sedemdnevna incidenca na ravni države je 255,2, 442,4 pa v Obalno-kraški regiji, ki je najslabša. Najboljšo sedemdnevno incidenco ima Posavska regija, kjer je 152,7.
Umrlo je 10 oseb.
Da se epidemiološke razmere nedolgo po tem, ko smo vstopili v oranžno fazo, naglo slabšajo, je po inštitutu Jožefa Stefana (IJS) resno opozoril še Janez Janša. Nekatere regije so že skoraj nazaj v rdečem območju, je povedal premier.
IJS je najprej v svojih projekcijah napovedal, da bi rumeno fazo lahko dosegli že konec februarja, pred dvema dnevoma pa je napoved drastično poslabšal. Reprodukcijsko število R, ki pove, koliko oseb v povprečju okuži pozitivna oseba, se je namreč dvignilo z okoli 0,8 na okoli 1. S tem se je rumena faza, pogoj za katero je povprečno število okužb v zadnjih sedmih dneh pod 600 in manj kot 500 covid 19 pacientov v bolnišnicah, oddaljila na konec marca. V torek pa so zaradi zelo negotovih razmer umaknili oceno, kdaj bi to fazo, v kateri bi se med drugim končala t. i. policijska ura, lahko dosegli.
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je pojasnila, da se bo virus spremljalo tudi v odplakah in pri živalih. Iskalo se bo nove različice novega koronavirusa v petih sklopih:
– pri ljudeh okuženih z virusom (od pet do 10 odstotkov pozitivnih PCR-vzorcev, posebne skupine),
– spremljanje novih različic pri ljudeh (testiran bo vsak 10. vzorec),
– sledenje z analizo odpadnih voda (prednost, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih mutacij),
– spremljanje v bolnišničnih odpadnih voda in bolnišničnem okolju,
– peti sklop pa predstavlja spremljanje prisotnost sars-cov-2 v živalskih rezervoarjih (občutljivost na virus in njihova vloga pri tej bolezni).
Kako kažejo podatki
Žohar Čretnikova je pojasnila, da je NLZOH od 1. 1. 2021 do 22. 2. 2021 s sekvenciranjem pregledal 1.475 vzorcev: pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1.096 pa so določili celotne genome. Angleško različico so zaznali pri šestih vzorcih od 1.096 (prvi je bil zaznan pri prišleku iz Anglije), pet z nacionalno strategijo januarja in februarja (dva z novomeškega področja, eden iz Savinjske in dva z območja Podravske regije, 15-odstotkov vzorcev je še v potrjevanju).
Vse skupaj je bilo do zdaj v Sloveniji 35 potrjenih primerov angleške različice virusa in nobenega primera afriškega ali brazilskega virusa. Med temi 18 oseb ni potovalo, kar pomeni, da so se okužili v Sloveniji. Do kakšne mere se bo angleška inačica razširila, pa odločata dva dejavnika: spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa samega.
Drugih razvpitih različic, kot sta južnoafriška in brazilska, niso zaznali. Sicer pa je pri nas najbolj razširjen tip novega koronavirusa B.1.258.17 (78,5 odstotkov), ki je pogost tudi na Slovaškem.
Mutacij virusa, značilnih samo za Slovenijo, ni, je še dopolnila.
Raziskava Si-panda: ministrstvu za zdravje ljudje manj zaupajo
Ada Hočevar Grom iz Nijz je predstavila raziskavo SI-PANDA, o pandemski izčrpanosti, skratka, kako se Slovenci odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija, in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja. Poteka prek anketnega vprašalnika. V šestem valu meritev ugotavljajo, da velika večina uporablja zaščitne maske v javnosti, se izogiba starejših, ko imajo znake okužbe, vzdržuje medosebne razdalje, najmanj pa razkužuje površine.
Merijo tudi zadovoljstvo s trenutnimi veljavnimi ukrepi. Najbolj so nazadnje ljudje podprli odpravo prepovedi prehoda meja občin, potem odprtje šol, trgovin. Najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro. Podpira ga le tretjina oseb.
V kolikšni meri zaupajo osebam in inštitucijam, da ustrezno obvladujejo izziv novega koronavirusa? Najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem. Manj policiji in ministrstvu za zdravje, najmanj pa verskim ustanovam.
Podpora cepljenju raste, duševno zdravje najbolj prizadeto pri mladih
Ugotavljajo tudi, da se javno mnenje v podporo cepljenju povečuje, najbolj v skupini starejših. Po spolu se namerava cepiti več moških kot žensk, večja naklonjenost pa je v skupini ljudi s kroničnimi obolenji.
Jutri dobimo 8.400 doz cepiva Moderna in prek 16 tisoč doz Astrazenece.
Okoli 22 odstotkov ljudi pritrjujejo, da imajo težave z duševnim zdravjem, 11 odstotkov pa jih že kaže znake depresivne motnje. Delež se ni bistveno spreminjal, največ težav pa je pri najmlajši skupini od 18 do 29 let: kar 32 odstotkov jih navaja, da imajo težave z duševnim zdravjem, 11 odstotkov pa navaja depresivno motnjo. Hočevar Gromova je dejala, da se kaže, da virus najbolj prizadene najstarejše, ukrepi pa mlajše.
