Še z džipom niso mogli po javni poti
Pod Limbarsko goro v občini Moravče stoji domačija družine Vrhovec, ki ima zaradi svoje lege in urejenosti veliko možnosti, da postane ena osrednjih turističnih točk na tem območju. Gosti, ki se vnaprej dogovorijo za obisk te turistične kmetije, lahko tam občudujejo damjake in koze ter se ob dobri jedači in pijači brezskrbno predajajo lepotam narave.
Srečo Vrhovec, ki kmetijo počasi predaja v roke hčeri Moniki, ima še veliko zamisli o razvoju, a kaj ko se zdi, kot da so se znašli v slepi ulici. Oziroma da na občini, s katero želijo rešiti še nekatera odprta vprašanja, za to ni pravega interesa. Vrhovčevi pravijo, da se zato počutijo kot drugorazredni državljani.
Najbolj jih žalosti, da naj bi župan Milan Balažic nasedal besedam, ki jih o Vrhovčevih sprožajo drugi. Še več. Župan naj bi ob njihovi prošnji konec lanskega leta, ali bi jim lahko občina makadamsko cesto, ki naj bi bila javno dobro in ki vodi do njihove domačije, vsaj toliko posula s peskom, da bi bila normalno prevozna, v gostilni rekel, »da za nas niti peska ne«. Na prvi dan letošnjega močnega sneženja, bilo je 19. januarja, pa jim občina, kot poudarijo, ni niti splužila zasnežene makadamske ceste. Višina snežne odeje je bila kar 37 centimetrov.
»Nismo mogli od doma. Niti z džipom ne,« se spominja Srečo in dodaja, da so vedno pripravljeni na pogovor z županom oziroma s predstavniki občine. Tudi kar se tiče steze, ki poteka po gozdu ob Vrhovčevi obori za živali.
Vrhovčevi si želijo, da bi steza prej zavila na pot, ki je tam nekoč že bila, in bi obšla oboro (kot smo že poročali leta 2020). S tem bi predvsem zavarovali živali, saj se nekateri pohodniki, predvsem tisti s psi, na živali v obori preprosto požvižgajo. Četudi bi morali biti psi na povodcu, je to prej izjema kot pravilo. Nekateri štirinožci se tako zapodijo ob ograjo in prestrašijo mladiče damjakov, da začnejo brezglavo begati sem ter tja. Preplašeni se nekateri zaletijo v skalo ali drevo in se celo tako hudo poškodujejo, da jim ni več pomoči.
»Slehernega sem povabil domov. Vsem so odprta naša vrata. Tudi opolnoči. Pridi in se bomo pomenili. Nikoli tudi ne pravim, da imam samo jaz prav. Ampak samo povej nam, kaj je narobe,« v imenu družine Vrhovec še pravi Srečo, ki je, kot dodaja, pripravljen z občino vsekakor poiskati skupno rešitev.
Župan za dialog, in ne izsiljevanje
Za rešitev, ki bi zadovoljila vse, pa si že vse od nastopa županskega mandata zavzema tudi sam, nam je zagotovil moravški župan Milan Balažic. A kaj ko je na strani Vrhovca, kot pravi, »cel kup nerazumnih ravnanj«. Med drugim spomni, da je občina že zgradila in asfaltirala cesto, ki poteka do njihove domačije, a da je nočejo uporabljati oziroma urediti dovoza do ceste.
»Mi plužimo vse občinske ceste, ampak če je cesto zagradil, da nima asfalta do sebe, je ne moremo,« pravi župan. In še: »Naj odpre to cesto. Če ne želi, da bi se vozili čez dvorišče, naj tam postavi cvetlične ograde. Ampak bo pa imel asfaltirano cesto do hiše.« Ne pa, kot še poudari, da zdaj pričakuje, da bo občina urejala 300 metrov makadamske ceste.
Balažic pravi, da se je z gospodom težko pogovarjati. Ampak da mora biti vse skupaj v obliki dialoga, in ne izsiljevanja. »On nam mora tudi priti nasproti. Se umakniti s ceste, ki jo je uzurpiral, in nehati nagajati,« pravi župan ter doda, da mu je zelo žal za njegovo hčer, saj v razvoju omenjene turistične kmetije vidi velik potencial: »Ne bi ji rad uničil te priložnosti. Res bi ji rad pomagal.«
Kar se tiče omenjene poti na Limbarsko goro, pa nam je župan že leta 2020 odgovoril, češ da je nastala že davno. Nekoč je bil tam kolovoz, ki je povezoval vas Reber s Hrastnikom. Ves čas pa da so to kolovozno pot uporabljali tudi planinci. »Iz navedenega sledi, da je trditev g. Vrhovca o drugi, stari trasi neresnična, saj že od nekdaj poteka po obstoječi javni poti. Ker je zemljišče, po katerem poteka pot, opredeljeno kot javno dobro, občina Moravče ne namerava dokupiti in dograditi nove planinske poti,« je leta 2020 razlagal Balažic.
