TOPLOTNA OBREMENITEV
Sedem češnjevih tednov
Vročinskega vala sicer ni na vidiku, a je toplotna obremenitev vseeno velika: iz prehladnih dni smo skočili v nadpovprečno tople.
Odpri galerijo
Zdaj je njihov čas, najejte se jih. FOTO: Guliver/Getty Images
Nastopile so poletne vremenske razmere, sprememba v temperaturi zraka je bila zelo hitra, iz prehladnih dni smo skočili v nadpovprečno tople. Ob koncu maja je temperatura še vztrajala pri 15 °C, v zadnjih dneh pa so se najvišje dnevne temperature gibale med 27 in 33 °C.
Vročinskega vala še ni na vidiku, vendar je zelo toplo za ta čas, temperature so za približno 3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Marsikje vlada velika toplotna obremenitev. Priporočljivo je, da se v takih razmerah izogibamo večjim naporom na prostem, uživamo dovolj tekočine in lahko hrano. Napornejša dela na prostem je priporočljivo opravljati zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti. Prostore zračimo ponoči in zjutraj.
Tudi sonce dobiva svojo moč. UV-indeks, ki je brezdimenzijska mera za moč sončnega UV-sevanja, ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah doseže vrednost do 8,5 in v gorah do 10. V navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV-sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeti odmerek; svež sneg odbije skoraj vse UV-žarke. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure.
Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva. Na spletni strani Arsa lahko v sklopu bioprognoze spremljate tudi napoved UV-sevanja.
Tudi živali čutijo toplotno obremenitev. Na spletni strani Arsa lahko spremljate kazalnik vročinskega stresa, prilagojen za govedorejo (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/). Tako imenovani temperaturno-vlažnostni indeks je v mednarodnem prostoru znan s kratico THI. Glede na izkušnje v Sloveniji in tujini na področju vročinskega stresa krav molznic lahko definiramo štiri stopnje tveganja za vročinski stres: THI pod 72 pomeni, da ni tveganja; med 72 in 78 pomeni zmerno tveganje, ko se že lahko pojavijo težave s plodnostjo.
Med 78 in 88 obstaja veliko tveganje za vročinski stres, v takih razmerah se poveča frekvenca dihanja, prireja mleka se zmanjša, živali se slinijo. Ko je THI nad 88, obstaja zelo veliko tveganje za vročinski stres. Prireja mleka se zelo zmanjša, pojavijo se zdravstvene težave, ki lahko vodijo v pogin živali. V zadnjih dneh je bil THI ponekod nekajkrat že nad 80, kar je že lahko veliko tveganje za živali na prostem.
Le redkim se ne pocedijo sline ob številnih stojnicah z rdečimi plodovi jagod in češenj. Letos jo je vreme pridelovalcem jagod in tudi češenj marsikje zagodlo. Pridelovalci in svetovalne službe ugotavljajo, da se je znova izkazalo, da preveč vode bolj škodi pridelavi jagod kot premalo. Po njihovih ocenah so jagode na visokih grebenih dobro uspevale kljub vodi, ki je zastajala med grebeni. Zelo pomembna dejavnika uspešne pridelave sta rodovitnost tal in njihova predpriprava.
Tudi vrvež v sadovnjakih s češnjami nakazuje, da smo v obdobju češnjevih tednov na Goriškem. Glede na dolžino razvoja plodov so češnje razdeljene na sedem češnjevih tednov. Zorenje posamezne sorte se označuje tudi s številom dni, ki jo ločijo od časa zorenja sorte burlat. Zgodnje sorte potrebujejo za razvoj plodov bistveno manj časa kot pozne. Razvoj plodov traja pri zelo zgodnjih sortah, ki zorijo, kot pravimo, ob prvem češnjevem tednu, od 32 do 37 dni.
Pri sortah iz šestega tedna traja v povprečju od 57 do 64 dni. Zgodnje sorte so začele dozorevati tudi drugod po Sloveniji, pozne pa so se začele barvati. Letos je precej težav pri dozorevanju povzročalo kislo majsko vreme. Vremenske razmere so omogočile pojav sadnih gnilob na zorečih plodovih. Pridelovalci so imeli težave tudi s pokanjem plodov, kar se pojavi, če je deževno. Voda prodre v plod skozi kožico, plod se poveča, ker pa kožica ni dovolj prožna – poči. Pokanje je različno močno, odvisno od sorte, stopnje zrelosti, trajanja omočenosti in temperature zraka.
Vročina in suho vreme sta povzročila, da so se tla posušila, in marsikje so pospravili pokošeno travo, ki je predolgo čakala na odkos. Zaradi vročine in pogostega vetra ter močnega sončnega obsevanja je količina izhlapele vode presegla 5 mm na dan, zaradi visokega izhlapevanja pa je treba rastline zalivati. V vročem dnevu je treba dodati najmanj pet, za večje rastline pa celo šest litrov vode na kvadratni meter.
Vročinskega vala še ni na vidiku, vendar je zelo toplo za ta čas, temperature so za približno 3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Marsikje vlada velika toplotna obremenitev. Priporočljivo je, da se v takih razmerah izogibamo večjim naporom na prostem, uživamo dovolj tekočine in lahko hrano. Napornejša dela na prostem je priporočljivo opravljati zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti. Prostore zračimo ponoči in zjutraj.
Tudi sonce dobiva svojo moč. UV-indeks, ki je brezdimenzijska mera za moč sončnega UV-sevanja, ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah doseže vrednost do 8,5 in v gorah do 10. V navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV-sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeti odmerek; svež sneg odbije skoraj vse UV-žarke. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure.
Sonce dobiva svojo moč, UV-indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah doseže vrednost do 8,5, v gorah do 10.
Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva. Na spletni strani Arsa lahko v sklopu bioprognoze spremljate tudi napoved UV-sevanja.
Vročinski stres goveda
Tudi živali čutijo toplotno obremenitev. Na spletni strani Arsa lahko spremljate kazalnik vročinskega stresa, prilagojen za govedorejo (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/). Tako imenovani temperaturno-vlažnostni indeks je v mednarodnem prostoru znan s kratico THI. Glede na izkušnje v Sloveniji in tujini na področju vročinskega stresa krav molznic lahko definiramo štiri stopnje tveganja za vročinski stres: THI pod 72 pomeni, da ni tveganja; med 72 in 78 pomeni zmerno tveganje, ko se že lahko pojavijo težave s plodnostjo.
Napoved
Pretežno jasno bo. Pihal bo šibek do zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 32 °C.
Jutri in v soboto bo sončno in vroče. V soboto zvečer lahko nastane kakšna vročinska nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo po nižinah od 31 do 34 °C.
Do torka bo več spremenljive oblačnosti in tudi za približno 5 °C hladneje bo. Predvsem popoldne bodo plohe in nevihte.
Pretežno jasno bo. Pihal bo šibek do zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 32 °C.
Jutri in v soboto bo sončno in vroče. V soboto zvečer lahko nastane kakšna vročinska nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo po nižinah od 31 do 34 °C.
Obeti
Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem bo območje enakomernega zračnega tlaka. Do vključno sobote bo ozračje nad nami stabilno, od jugozahoda bo pritekal topel in suh zrak. Od nedelje bo ozračje nestabilno, od vzhoda bo pritekal hladnejši in bolj vlažen zrak.Do torka bo več spremenljive oblačnosti in tudi za približno 5 °C hladneje bo. Predvsem popoldne bodo plohe in nevihte.
Med 78 in 88 obstaja veliko tveganje za vročinski stres, v takih razmerah se poveča frekvenca dihanja, prireja mleka se zmanjša, živali se slinijo. Ko je THI nad 88, obstaja zelo veliko tveganje za vročinski stres. Prireja mleka se zelo zmanjša, pojavijo se zdravstvene težave, ki lahko vodijo v pogin živali. V zadnjih dneh je bil THI ponekod nekajkrat že nad 80, kar je že lahko veliko tveganje za živali na prostem.
Češnje pokajo
Le redkim se ne pocedijo sline ob številnih stojnicah z rdečimi plodovi jagod in češenj. Letos jo je vreme pridelovalcem jagod in tudi češenj marsikje zagodlo. Pridelovalci in svetovalne službe ugotavljajo, da se je znova izkazalo, da preveč vode bolj škodi pridelavi jagod kot premalo. Po njihovih ocenah so jagode na visokih grebenih dobro uspevale kljub vodi, ki je zastajala med grebeni. Zelo pomembna dejavnika uspešne pridelave sta rodovitnost tal in njihova predpriprava.
Svet Vid (15. junij) je češenj sit.
Tudi vrvež v sadovnjakih s češnjami nakazuje, da smo v obdobju češnjevih tednov na Goriškem. Glede na dolžino razvoja plodov so češnje razdeljene na sedem češnjevih tednov. Zorenje posamezne sorte se označuje tudi s številom dni, ki jo ločijo od časa zorenja sorte burlat. Zgodnje sorte potrebujejo za razvoj plodov bistveno manj časa kot pozne. Razvoj plodov traja pri zelo zgodnjih sortah, ki zorijo, kot pravimo, ob prvem češnjevem tednu, od 32 do 37 dni.
Pri sortah iz šestega tedna traja v povprečju od 57 do 64 dni. Zgodnje sorte so začele dozorevati tudi drugod po Sloveniji, pozne pa so se začele barvati. Letos je precej težav pri dozorevanju povzročalo kislo majsko vreme. Vremenske razmere so omogočile pojav sadnih gnilob na zorečih plodovih. Pridelovalci so imeli težave tudi s pokanjem plodov, kar se pojavi, če je deževno. Voda prodre v plod skozi kožico, plod se poveča, ker pa kožica ni dovolj prožna – poči. Pokanje je različno močno, odvisno od sorte, stopnje zrelosti, trajanja omočenosti in temperature zraka.
Nujno zalivanje
Vročina in suho vreme sta povzročila, da so se tla posušila, in marsikje so pospravili pokošeno travo, ki je predolgo čakala na odkos. Zaradi vročine in pogostega vetra ter močnega sončnega obsevanja je količina izhlapele vode presegla 5 mm na dan, zaradi visokega izhlapevanja pa je treba rastline zalivati. V vročem dnevu je treba dodati najmanj pet, za večje rastline pa celo šest litrov vode na kvadratni meter.
