Sejem brez vstopnin in parkirnin (FOTO)

»Malce težav je bilo z dežjem, pa niti ne v času sejma, pač pa ob pripravi prizorišča. Deset dni prej smo postavili šotore in teren je bil takrat precej namočen, številni naši člani pa premočeni do kosti. Po travniku smo morali posipati slamo, da ni bilo blata,« nam je dr. Marjan Sedej, predsednik Konjeniškega kluba Komenda, povedal, kako jim je naposled vendarle uspelo spraviti pod streho 29. Kmetijsko-obrtni sejem Komenda, kjer so se predstavili razstavljavci predvsem s področja kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme.

»Naš veliki plus je, ker imamo dva sejma – jeseni in spomladi. Tega nima nihče. Če te ni v Komendi na sejmu, te ni. Tega se razstavljavci dobro zavedajo. Naš dodatni plus je lokacija, ki je v središču Slovenije,« je še navrgel Sedej, nadvse ponosen na svojo ekipo, ki je uspešno organizirala sejem. »Smo volonterji, za organiziranje takšnega dogodka nimamo nobenega zaposlenega, a poskušamo vseeno po najboljših močeh narediti maksimalno in profesionalno. Delujemo kot ekipa, v klubu imamo poseben odbor za sejemsko in poslovno dejavnost. Pri nas je tako, da se za jesenski sejem začnemo pripravljati že maja.«

V treh dneh se je zbralo 50.000 obiskovalcev.

Organizatorji so poskrbeli za popolno zabavo za vsakogar.

Od njive do mize

V Komendi so veseli številk: 50.000 obiskovalcev se je zbralo v treh dneh, kar 600 razstavljavcev je dalo na ogled svoje izdelke in storitve. »Moto sejma je od njive do mize. Naš sejem je ne nazadnje tudi tisti, ki omogoča domače, prijateljsko srečanje vseh razstavljavcev in obiskovalcev. Letos sem še posebno vesel, ker smo naredili korak naprej: organizirali smo razstavo slovenskih pasemskih konj. V treh dneh je bilo kaj videti: biotehniška fakulteta iz Ljubljane je s profesorjem Matjažem Mesaričem pripravila zanimivo predavanje. Dogodek je bil zelo dobro obiskan.« Od Sedeja smo izvedeli tudi to, da so prišli številni obrtniki ter ponudili izdelke široke potrošnje, storitev, materialov in proizvodnje.

Dogodek je imel tudi mednarodno noto – razstavljavci so prišli iz Hrvaške, Severne Makedonije in Italije. Znan je tudi po tem, da nima parkirnine in vstopnine. »S čimer zagotovimo, da imajo naši razstavljavci še več potencialnih strank. Denar, ki bi ga zapravili za vstopnino in parkirnino, pa porabijo, da se dobro najejo.«

Traktorji so poželi veliko zanimanja.

Na sejmu omogočajo namreč tudi to, da razstavljavci prodajajo svoje izdelke; v skladu s svojo poslovno politiko uporabijo tudi kak sejemski popust. »Tudi sam vsakič kaj kupim: tokrat sem, na primer, sekiro in grablje,« je v smehu povedal sogovornik, ki je sicer velik ljubitelj konj in ponosen lastnik dveh tekmovalnih kasačev. Pa še to smo izvedeli, in sicer da se je sejma udeležilo veliko mladih.

Alojz s Klanca je bil prvi

Jubilej je pred vrati. »Na cvetni petek prihodnje leto bo pred nami že 30. jubilejni sejem. O njem sicer še ne morem govoriti, idej pa ne manjka,« je bil skrivnosten Sedej, ki zlepa ne skriva hvaležnosti svojemu predhodniku. Marjan Sedej je namreč tretji predsednik Konjeniškega kluba Komenda, prej je klub vodil Alojz Lah, ki pa velja tudi za začetnika sejma. »Kot so mi povedali, je imel Alojz Lah s Klanca pri Komendi trgovino s kmetijskimi stroji. Nekoč pa je hotel pokazati svoje izdelke in artikle in jih je razstavil na hipodromu. No, in tako se je začel naš sejem,« je še razkril Sedej.

Suho sadje je šlo za med.

»Če ste bili kmetje pomemben gradnik samostojne Slovenije v času osamosvajanja, ste sedaj pomemben branik ozemeljske celovitosti. Obdelovanje zemlje v obmejnih območjih je še kako pomembno za ohranjanje poseljenega ozemlja in s tem za zagotavljanje teritorialne varnosti. Tega se mora zavedati tudi država in zasnovati kmetijsko politiko tako, da bodo kmetijska zemljišča v obmejnem pasu ostala vselej v rokah slovenskega kmeta,« je v govoru ob otvoritvi sejma poudaril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Že tradicionalno so bili predstavljeni najnovejši stroji in oprema za poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, med razstavljavci pa so bili tudi ponudniki transportne in ogrevalne opreme, stavbnega pohištva ter notranje opreme. Obiskovalci so se lahko med drugim seznanili z več projekti s področja kmetijstva ter se naučili varnega dela z motorno žago. Sejem je, kot rečeno, spremljala tradicionalna razstava konj slovenskih avtohtonih pasem ter drugih tradicionalnih pasem. Tokrat sta se kot gostujoči pasmi predstavila bosanski planinski konj in pa pasma konj appaloosa, ki izvira iz ZDA.