Šele tretjič v 859 letih so praznovali: čagali so do jutra
»Kdo bi si mislil, da v 859 letih rojstni dan praznujemo šele tretjič?« se je v nagovoru zbranim množicam na Piramidi in na pohorski Trikotni jasi šaljivo obregnil mariborski župan Saša Arsenovič, na čigar zelniku je tudi zrasla ideja, da mora Maribor praznovati svoj dan, torej poleg slovesne proslave, na kateri se razdelijo priznanja in nagrade pomembnim Mariborčankam in Mariborčanom, se je treba tudi malce poveseliti.
Tretjič zapored so se odpravili na pet okoliških gričev – Piramido, Gorco, Trikotno jaso, Meranovo in na domačijo Hlade na Šobru.
20. oktober 1164 je datum, kjer se Maribor prvič omeni v pisni obliki.
20. oktober 1164 je namreč datum, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni obliki. Cilj praznovanj na gričih je bilo neformalno druženje, kakršnega na dotedanjih proslavah niso bili vajeni. »Najlepše je videti vse te otroke, ki z lučkami na glavah hodijo na naše griče, se igrajo in podijo po naravi,« je sentimentalno razlagal mariborski župan, ki je obiskal tri vrhove. »V preteklih letih sem obiskal vseh pet, a sem na koncu ugotovil, da sem bil več časa na poti kot med ljudmi.«
Prava veselica
Kot je bilo pričakovati, sta bili najbolj obljudeni destinaciji ponovno Piramida in Trikotna jasa, ki sta turistično tudi najbolj zanimivi. Na Piramidi so letos nastopili Leonart, v vinski večer pa je zbrane popeljala novoizbrana mariborska vinska kraljica Maruša Mukenauer.
Maribor mora imeti ambicije, mora se spoprijeti z vsemi izzivi in problemi, čim manj jamrati, čim manj gledati v Ljubljano in najti svojo identiteto.
Na pohorski terasi Trikotni jasi je bila prava veselica, nastopili so Karneval band, zabava nad mestom pa se je zavlekla v rano jutro. Pri Hladetovih je bilo bolj umirjeno, butično, Mate Bro in Karin Zemljič iz Okustičnega sta v treh hodih ponudila izbran repertoar največjih uspešnic. Na Gorci je nastopila Larma, na Meranovem pa Poskočni muzikanti.
Podelili priznanja
Na predvečer Dneva Maribora so na slovesnosti v Kulturni četrti Minoriti podelili najvišja občinska priznanja. Srebrni grb je prejela Dunja Bezjak, nekdanja profesorica na srednji ekonomski šoli v Mariboru, zlati grb je šel v roke dolgoletnemu radijcu in skrbniku Stare trte Stanetu Kocutarju, častni občan pa je postal dolgoletni profesor na mariborski strojni fakulteti dr. Franc Čuš, prvi direktor Mariborske razvojne agencije.
V za Maribor temnem obdobju je pomagal pri razvoju in zagonu mariborskega gospodarstva in kreiranju podpornega okolja za razvoj podjetništva. Nominacij in poznejšega soglasja mestnih svetnikov ni pričakoval. Ravno nasprotno, presenetilo ga je.
»Reči moram, da sem zelo počaščen. Gre za izjemno redko priznanje, gre za nekaj, kar je bilo opravljeno pred davnimi leti, ampak se tudi danes ceni in spoštuje.« Novi častni občan meni, da mora Maribor imeti ambicije, mora se spoprijeti z vsemi izzivi in problemi, čim manj jamrati, čim manj gledati v Ljubljano in najti svojo identiteto.
»Maribor se vedno spreminja. Vesel sem, da se je veliko spremenilo. Mnogo ljudi je nezadovoljnih, ampak napredek je bil v 30 letih zelo velik,« je prepričan. Ob tem je občina podelila še listine mesta Maribor. Prejeli so jih Mladinski kulturni center Maribor, Hortikulturno društvo Maribor in Društvo UP-ornik.
