Šenčurska godla je boljša, saj je samo iz krvi!

Člani TD Šenčur so minulo soboto skuhali 200 litrov tradicionalne šenčurske godle, ta pa je pošla v pičli uri! Društvo, ki uspešno deluje že 51. leto, z dnem godle zvesto ohranja tradicijo in spodbuja razvoj turizma.
Godla je jed, ki s posebnimi sestavinami in dovršeno pripravo privablja gurmane vseh generacij. Obiskovalcem so člani domačega društva poleg slastne godle postregli z obvezno prilogo – kuhanim krompirjem v oblicah, ki je prav tako znan daleč naokrog. Godlo poznajo vse slovenske pokrajine, še najbolj pa je značilna za gorenjski konec, predvsem Šenčur.

Kot pravi Katja Pipan, predsednica turističnega društva, se šenčurska godla razlikuje od drugih. Pred več desetletji so jo tudi konzervirali, da so jo lahko gospodinje uporabljale za kosila vse do zgodnjih kmečkih del na polju. Godlo so nekoč na kmetih kuhali pozimi iz obarnika, to je juhe, v kateri obarijo krvavice.
»Šenčurska pa se kuha drugače, samo iz krvi. Meni je ljubša naša, šenčurska,« nam je zaupala Zalka Jovanovič, mojstrica priprave te jedi. Najboljša je s krompirjem v oblicah, so se strinjali obiskovalci v dnevnem prostoru Blagnetove hiše v središču kraja, kjer so jim postregli člani društva Tine Bogataj, Jana in Marko Kogovšek, Branka Kuhar, Meri Erjavec in Tomaž Oblak.
200 litrov so je nakuhali.
Marsikdo si godlo pripravi tudi doma, a ni tako dobra kakor na dogodku v Šenčurju, so se strinjali mnogi, ki so s tradicionalno jedlo napolnili kar lonec in ga odnesli domov. Obiskovalci so prišli z vseh koncev, največ pa jih je bilo z gorenjskega. Kuharska ekipa, v kateri so bili Jovanovičeva, Marta Pipan, Bojan Pipan in Klemen Ovsenik, je rokave zavihala ob 6. uri zjutraj.
Kot smo izvedeli, je najprej treba ločeno skuhati ješprenj in proseno kašo, ki so jo potem dodali praženi čebul. Sledil ji je ješprenj, poleg začimb (majarona, popra, soli …) pa še svinjska kri, ki jo je vedno treba dobro pretenstati, povedo. V skladu z receptom, ki ga je pred leti po ustnem izročilu starejših kmečkih gospodinj iz Šenčurja zapisala Jovanovičeva, jed nazadnje dopolnijo še z ocvirki, ki jim pri segrevanju dodajo česen.
