V KOTLIH
Šentjurčani so kuhali, igrali in peli
Na Zgornjem trgu, kjer so domovali skladatelji Ipavčevi, je bilo spet živahno. V kotlih je brbotala kisla župa, na stojnicah pa se bohotila pisana roba.
Odpri galerijo
Večno mladi Šentjur je s svojimi starodobnimi kolesi popestril dogajanje v Zgornjem trgu Šentjurja. FOTOGRAFIJE: Mojca Marot
Šentjurjevo, letošnje je že 29., je največja turistična prireditev v mestu Šentjur in vsako leto jo obišče več tisoč ljudi. Gostitelj je nekdanji znameniti šentjurski župan Gustav Ipavec, ki je domačinom znan kot skladatelj in zdravnik, njegovo podobo pa zadnja leta upodablja domačin Luka Žerjav, ki je prav tako doma na Zgornjem trgu v Šentjurju, kjer so nekdaj domovali bratje Ipavec.
Gustav Ipavec, ki je županoval ravno v času, ko je kraj dobil Južno železnico in se je začela med ljudmi prebujati narodna zavest, je napisal pesem Slovenec sem, ki velja za nekakšno našo neuradno himno.
Zgornji trg, kjer je torej tudi rojstna hiša Ipavčevih, je vsako leto prizorišče Šentjurjevega, ki se vedno začne s Šentjurjevim sejmom. Tam je mogoče na stojnicah najti vse, od izdelkov domače in umetne obrti do kulinaričnih dobrot in drugih izdelkov, ki jih je v trgovinah težko dobiti, zato ne preseneča, da je vedno dobro obiskan.
Še bolj množično obiskovalce na Zgornji trg pritegnejo omamne vonjave, ki se širijo iz kotličkov, ko domačini začno tekmovati v kuhanju Šentjurjeve kisle župe. Letos bi slednjo morali kuhati šentjurski podjetniki, ki jih je v občini kar precej, a glej ga, šmenta, menda so vsi tako zelo zaposleni, da udeležbe niso mogli zagotoviti, zato organizatorjem ni preostalo drugega, kot da se kuhanja znova lotijo ekipe iz posameznih četrtnih skupnosti.
Na koncu so sestavili pet ekip, in sicer Prva mestna četrt, prebivalci Zgornjega trga so se poimenovali preprosto Domačini, tretjo so sestavljali prebivalci iz Pešnice, četrto iz Hruševca, peto pa tisti, ki živijo v Mestni četrti Botričnica-Kameno. Vsi primerno opremljeni, s predpasnikom in kapo na glavi, predvsem pa z vsemi potrebnimi pripomočki in seveda sestavinami, brez katerih ni nobene kisle župe, so se lotili dela.
Najprej so rezali, sekljali in pražili, ko se je izpod kotličkov že pošteno kadilo, saj so vsi kurili s čisto pravimi drvmi, pa je vse bolj in bolj tudi dišalo. Medtem ko so kuhali, jih je pri delu opazovala tričlanska komisija, v kateri so bili Matic Uršič, Martina Volarič in Magda Guček, in vse juhe na koncu pokusila ter seveda ocenila.
Najboljšo je po njihovem mnenju skuhala ekipa iz Kamena in Botričnice, drugo mesto so si delili Pešn'čani in Hruševčani, sledili so Domači in Prva mestna četrt. A vse so bile odlične in razlika v točkah je bila minimalna, so poudarili člani ekipe, ki niso imeli lahkega dela.
Kako so se posamezniki lotili dela? Glavni kuhar Peter Jevšnik iz ekipe Pešn'čanov nam je razložil: »Najprej smo z vso previdnostjo narezali čebulo in jo s še večjo ljubeznijo prepražili. Ko je postala zlatorumena, smo dodali korenček, tako rumen kot rdeč, pa malo peteršilja in kolerabe, nato druge sveže začimbe, od domače pridelanega bio lovorjevega lista do majarona in timijana, seveda pa sta nujna tudi poper in sol. Ko smo vse to dodobra prepražili, smo dodali meso. Svinjski rep smo sicer izpustili, a brez svinjine pri tej župi le ne gre. Vse drugo je bilo pa v Ipavčevih rokah.«
Kuhar zmagovalne ekipe Boštjan Petek pa je ostal skrivnosten: »Mi smo skuhali tradicionalno župo s pridihom tradicije in jo postregli na moderen način. Več pa pravi kuhariji običajno ne razkrivajo.«
Večno mladi Šentjur je s svojimi starodobnimi kolesi popestril dogajanje v Zgornjem trgu Šentjurja. FOTOGRAFIJE: Mojca Marot
Gustav Ipavec, ki je županoval ravno v času, ko je kraj dobil Južno železnico in se je začela med ljudmi prebujati narodna zavest, je napisal pesem Slovenec sem, ki velja za nekakšno našo neuradno himno.
Podjetniki niso imeli časa
Zgornji trg, kjer je torej tudi rojstna hiša Ipavčevih, je vsako leto prizorišče Šentjurjevega, ki se vedno začne s Šentjurjevim sejmom. Tam je mogoče na stojnicah najti vse, od izdelkov domače in umetne obrti do kulinaričnih dobrot in drugih izdelkov, ki jih je v trgovinah težko dobiti, zato ne preseneča, da je vedno dobro obiskan.
Domačini so župo, preden so jo odnesli komisiji, pokusili sami.
Še bolj množično obiskovalce na Zgornji trg pritegnejo omamne vonjave, ki se širijo iz kotličkov, ko domačini začno tekmovati v kuhanju Šentjurjeve kisle župe. Letos bi slednjo morali kuhati šentjurski podjetniki, ki jih je v občini kar precej, a glej ga, šmenta, menda so vsi tako zelo zaposleni, da udeležbe niso mogli zagotoviti, zato organizatorjem ni preostalo drugega, kot da se kuhanja znova lotijo ekipe iz posameznih četrtnih skupnosti.
Komisija je pokušala in izbrala, lesene kuhalnice pa podelila vsem.
Na koncu so sestavili pet ekip, in sicer Prva mestna četrt, prebivalci Zgornjega trga so se poimenovali preprosto Domačini, tretjo so sestavljali prebivalci iz Pešnice, četrto iz Hruševca, peto pa tisti, ki živijo v Mestni četrti Botričnica-Kameno. Vsi primerno opremljeni, s predpasnikom in kapo na glavi, predvsem pa z vsemi potrebnimi pripomočki in seveda sestavinami, brez katerih ni nobene kisle župe, so se lotili dela.
Najprej so rezali, sekljali in pražili, ko se je izpod kotličkov že pošteno kadilo, saj so vsi kurili s čisto pravimi drvmi, pa je vse bolj in bolj tudi dišalo. Medtem ko so kuhali, jih je pri delu opazovala tričlanska komisija, v kateri so bili Matic Uršič, Martina Volarič in Magda Guček, in vse juhe na koncu pokusila ter seveda ocenila.
Ekipa Mestne četrti Kameno-Botričnica je skuhala najboljšo šentjursko kislo župo.
Najboljšo je po njihovem mnenju skuhala ekipa iz Kamena in Botričnice, drugo mesto so si delili Pešn'čani in Hruševčani, sledili so Domači in Prva mestna četrt. A vse so bile odlične in razlika v točkah je bila minimalna, so poudarili člani ekipe, ki niso imeli lahkega dela.
Tokrat brez svinjskega repa
Kako so se posamezniki lotili dela? Glavni kuhar Peter Jevšnik iz ekipe Pešn'čanov nam je razložil: »Najprej smo z vso previdnostjo narezali čebulo in jo s še večjo ljubeznijo prepražili. Ko je postala zlatorumena, smo dodali korenček, tako rumen kot rdeč, pa malo peteršilja in kolerabe, nato druge sveže začimbe, od domače pridelanega bio lovorjevega lista do majarona in timijana, seveda pa sta nujna tudi poper in sol. Ko smo vse to dodobra prepražili, smo dodali meso. Svinjski rep smo sicer izpustili, a brez svinjine pri tej župi le ne gre. Vse drugo je bilo pa v Ipavčevih rokah.«
5
ekip se je pomerilo v kuhanju kisle župe.
ekip se je pomerilo v kuhanju kisle župe.
Kuhar zmagovalne ekipe Boštjan Petek pa je ostal skrivnosten: »Mi smo skuhali tradicionalno župo s pridihom tradicije in jo postregli na moderen način. Več pa pravi kuhariji običajno ne razkrivajo.«
