V slovenskih dijaških domovih kot v turških letoviščih?! Detektor dima stane manj kot sedem evrov

Poročali smo, da je včeraj ponoči v dijaškem domu na Poljanski ulici izbruhnil požar. Nekateri dijaki so zato poskakali iz prvega nadstropja in se poškodovali, saj dom nima urejenih požarnih stopnic.
V UKC Ljubljana so prepeljali 11 poškodovancev, starih od 15 do 19 let. Štirje so se zastrupili z monoksidom, njihovo stanje je stabilno. Tri osebe pa so huje poškodovane – ena ima hude opekline in je v kritičnem stanju, dve pa bosta zaradi zloma hrbtenice in zloma skočnice operirani na travmatologiji.
Ravnatelj Dijaškega doma Ivana Cankarja Šemso Mujanović je pojasnil, da stavba nima požarnih javljalnikov, ker ti zakonsko niso obvezni, prav tako ne požarnih stopnic, ima pa dva izhoda in dve stopnišči.
Kako je urejena osnovna požarna varnost po slovenskih dijaških domovih in domovih za starejše, ali imajo požarne javljalnike in požarne stopnice, smo vprašali pristojna ministrstva, prav tako smo vprašanja naslovili na nekaj domov. Detektor dima s svetlobno-zvočno signalizacijo in življenjsko dobo 10 let namreč stane manj kot sedem evrov.
Javljalnike požara in detektorje dima v vse sobe
Požarna varnost v Dijaškem domu Nova Gorica (DDNG) upošteva normativne predpise in temelji na sistemu aktivne požarne zaščite z vsemi pripadajočimi parametri (pregled zasilne razsvetljave, periodični pregledi gasilnikov in hidrantov, novelacija požarnega reda, evakuacijska vaja, pregled protipožarnih vrat/sektorjev), pa je za Slovenske novice sporočil ravnatelj omenjenega dijaškega doma Dragan Kojić.
»Kot ravnatelj matičnega zavoda Dijaškega doma Nova Gorica in predsednik področne Skupnosti dijaških domov Slovenije sem članstvu naslovil predlog za takojšnjo koordinacijo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, da nemudoma pristopimo k vzpostavitvi javljalnikov požara in detektorjev dima po vseh nastanitvenih enotah (sobah) kot tudi skupnih prostorih v dijaških domovih s ciljem, da se z 'on line' povezavo do klicnega centra domicilne Gasilske enote v primeru izrednega dogodka (požara) takoj in nemudoma aktivirajo vzvodi in ekipe za gašenje ter reševanje,« dodaja Kojić.
Ravnatelj je izpostavil tudi priporočilo, da se na ravni posamičnega dijaškega doma, z upoštevanjem infrastrukturnih specifičnosti, posvetujejo s strokovnimi izvedenci požarne varnosti in takoj pristopijo k nadgraditvi sistema varnosti v dobrobit in zaščito vseh mladostnikov in zaposlenih.
»V teku so tudi aktivnosti na ravni Skupnosti dijaških domov Slovenije za strokovno svetovanje predsednika upravnega odbora pri Slovenskem združenju za požarno varstvo, ddr. Aleša Juga, za izboljšanje zanesljivosti požarnovarnostnih sistemov v dijaških domovih. Projekcija stroškov in ekonomika nedvoumno presegajo opisano valorizacijo na enoto mero in finančne zmožnosti dijaških domov, osebno pa zastopam stališče, da sta varnost mladostnikov in zaposlenih absolutna prioriteta,« je še dodal ravnatelj.
Tragedija v Turčiji
Poročali smo tudi, da je zaradi pomanjkanja osnovne požarne varnosti pred nekaj dnevi v priljubljenem smučarskem središču v turški provinci Bolu izbruhnil požar v hotelu brez požarnih stopnic. V tragediji je življenje izgubilo več kot 66 ljudi.
Preberite še: