ŠOLANJE NA DALJAVO
Septembra v šolo, nato pouk od doma? Zver in Joveva o naši novi realnosti
Model B, ki ga omenja šolska ministrica, predvideva tudi šolanje na daljavo.
Odpri galerijo
Evropski poslanec Milan Zver s predsednikom stranke SDS. FOTO: Matej Družnik, Delo
Glede na trenutno epidemiološko sliko vse kaže, da bo za vse šolarje tudi letošnji 1. september velik dan, ko bodo prestopili šolski prag. Kot je opozorila šolska ministrica Simona Kustec se razmere še lahko spremenijo, zato je apelirala na vse starše, njihove otroke in zaposlene v šolstvu, naj v teh dveh tednih ravnajo (zdravstveno) odgovorno.
Ključno v naslednjih mesecih bo, kar je poudarila tudi ministrica, da bodo v šolo lahko vstopali le zdravi otroci, prav tako pa model B, ki ga ministrica omenja kot trenutno najprimernejšega, predvideva, da se določeni oddelek ali posamezna šola izobražujejo na daljavo, torej od doma.
Zdi se, da obstaja neko neuradno soglasje vseh držav članic EU, da se v prihodnosti večji poudarek nameni digitalnemu izobraževanju in da naj otroci, stari do 10 let obiskujejo pouk v šolah, medtem ko se starejši lahko izobražujejo online.
Z vprašanjem, ali so v evropskem parlamentu sprejeli kakršno koli odločitev ali priporočilo o tem, kako naj poteka novo šolsko leto, smo se obrnili na evropska poslanca Milana Zvera (ELS/SDS) in Ireno Jovevo (LMŠ/Renew Europe), ki sta v evropskem parlamentu člana odbora za kulturo in izobraževanje.
Kot sta zatrdila, navodil o novem šolskem letu v evropskem parlamentu niso sprejemali, saj da je vsaka država sama pristojna za organizacijo in učne načrte svojih ustanov izobraževanja, a so vseeno imeli izmenjavo mnenj s komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyo Gabriel o tem, kako se šolski sistemi v različnih državah članicah soočajo s pandemijo, komisarka pa je po besedah Jovevove v minulih mesecih večkrat izpostavila, da se v sodelovanju z evropskim parlamentom pripravljajo usmeritve na področju digitalne izobraževalne politike.
»Izbruh COVID-19 je spomnil, da imajo države članice kljub razlikam v nacionalnih izobraževalnih sistemih vendarle podobne izzive predvsem na področju izobraževanja na daljavo oziroma digitalnega izobraževanja, zato se predvideva, da bo evropska komisija v septembru predstavila akcijski načrt za digitalno izobraževanje; med drugim se predvideva krepitev digitalnih zmogljivosti izobraževalnih sistemov, izgradnja digitalne pismenosti in ustvarjanje digitalnega podpornega ekosistema,« je pojasnila Joveva.
Po Zverovem mnenju bi bilo zaradi trenutne epidemiološke situacije pouk smiselno organizirati izmenično v dveh skupinah. »Za otroke od 1. do 5. razreda bi bilo smiselno, da bi šolsko leto začeli 1. septembra. Delili bi se v dve skupini, saj se v pouk lahko vključi še učitelje podaljšanega bivanja in bi tako zmanjšali možnost potencialnih okužb. Seveda bi bilo obenem potrebno poskrbeti vsaj za okrnjeno podaljšano bivanje za najmlajše, kar pa bi zahtevalo povečan obseg dela nekaterih učiteljev. Ob kasnejših povečanjih okužb bi se tak način dela lahko uporabil tudi tekom šolskega leta. Za učence od 6. do 9. razreda ter dijake srednjih šol pa bi bilo smiselno prvih 14 dni organizirati pouk na daljavo. Tako bi po koncu dopustov otroci doma preživeli nekakšno 'karanteno'. Tudi ob kasnejših morebitnih večjih izbruhih korone, bi za te učence lahko uporabili pouk na daljavo,« je pojasnil evropski poslanec Zver, ki še meni, da turnusi za učence od 6. do 9. razreda niso izvedljivi, »saj da to zahteva podvojeno število učiteljev oziroma bi vsak učitelj moral opraviti še enkrat več dela«.
Po nekaterih najnovejših študijah otroci mlajši od desetih let novega koronavirusa ne prenašajo enako kot odrasli in so manj nevarni za njihove družinske člani. Otroci, ki so starejši od desetih let pa prenašajo virus enako kot odrasla populacija. »Tveganje za okužbo in njen prenos se veča s starostnim obdobjem,« meni dr. Alasdair Munro z infekcijskega oddelka univerzitetne bolnišnice Southampton. Zato so nekateri mnenja, da bi pouk za starejše otroke, ki hitreje širijo infekcije, lahko potekal na daljavo, medtem ko so drugi strokovnjaki prepričani, da otroci ne glede na starost potrebujejo socializacijo v šoli, ki je enako pomembna kot samo izobraževanje.
Ključno v naslednjih mesecih bo, kar je poudarila tudi ministrica, da bodo v šolo lahko vstopali le zdravi otroci, prav tako pa model B, ki ga ministrica omenja kot trenutno najprimernejšega, predvideva, da se določeni oddelek ali posamezna šola izobražujejo na daljavo, torej od doma.
Zdi se, da obstaja neko neuradno soglasje vseh držav članic EU, da se v prihodnosti večji poudarek nameni digitalnemu izobraževanju in da naj otroci, stari do 10 let obiskujejo pouk v šolah, medtem ko se starejši lahko izobražujejo online.
Z vprašanjem, ali so v evropskem parlamentu sprejeli kakršno koli odločitev ali priporočilo o tem, kako naj poteka novo šolsko leto, smo se obrnili na evropska poslanca Milana Zvera (ELS/SDS) in Ireno Jovevo (LMŠ/Renew Europe), ki sta v evropskem parlamentu člana odbora za kulturo in izobraževanje.
Kot sta zatrdila, navodil o novem šolskem letu v evropskem parlamentu niso sprejemali, saj da je vsaka država sama pristojna za organizacijo in učne načrte svojih ustanov izobraževanja, a so vseeno imeli izmenjavo mnenj s komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyo Gabriel o tem, kako se šolski sistemi v različnih državah članicah soočajo s pandemijo, komisarka pa je po besedah Jovevove v minulih mesecih večkrat izpostavila, da se v sodelovanju z evropskim parlamentom pripravljajo usmeritve na področju digitalne izobraževalne politike.
Evropska poslanka Irena Joveva. FOTO: Jože Suhadolnik, DeloJovevova: V kratkem akcijski načrt za digitalno izobraževanje
Evropska poslanka Irena Joveva. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
»Izbruh COVID-19 je spomnil, da imajo države članice kljub razlikam v nacionalnih izobraževalnih sistemih vendarle podobne izzive predvsem na področju izobraževanja na daljavo oziroma digitalnega izobraževanja, zato se predvideva, da bo evropska komisija v septembru predstavila akcijski načrt za digitalno izobraževanje; med drugim se predvideva krepitev digitalnih zmogljivosti izobraževalnih sistemov, izgradnja digitalne pismenosti in ustvarjanje digitalnega podpornega ekosistema,« je pojasnila Joveva.
Zver: Za učence od 6 razreda dalje pouk na daljavo
Po Zverovem mnenju bi bilo zaradi trenutne epidemiološke situacije pouk smiselno organizirati izmenično v dveh skupinah. »Za otroke od 1. do 5. razreda bi bilo smiselno, da bi šolsko leto začeli 1. septembra. Delili bi se v dve skupini, saj se v pouk lahko vključi še učitelje podaljšanega bivanja in bi tako zmanjšali možnost potencialnih okužb. Seveda bi bilo obenem potrebno poskrbeti vsaj za okrnjeno podaljšano bivanje za najmlajše, kar pa bi zahtevalo povečan obseg dela nekaterih učiteljev. Ob kasnejših povečanjih okužb bi se tak način dela lahko uporabil tudi tekom šolskega leta. Za učence od 6. do 9. razreda ter dijake srednjih šol pa bi bilo smiselno prvih 14 dni organizirati pouk na daljavo. Tako bi po koncu dopustov otroci doma preživeli nekakšno 'karanteno'. Tudi ob kasnejših morebitnih večjih izbruhih korone, bi za te učence lahko uporabili pouk na daljavo,« je pojasnil evropski poslanec Zver, ki še meni, da turnusi za učence od 6. do 9. razreda niso izvedljivi, »saj da to zahteva podvojeno število učiteljev oziroma bi vsak učitelj moral opraviti še enkrat več dela«.
Po nekaterih najnovejših študijah otroci mlajši od desetih let novega koronavirusa ne prenašajo enako kot odrasli in so manj nevarni za njihove družinske člani. Otroci, ki so starejši od desetih let pa prenašajo virus enako kot odrasla populacija. »Tveganje za okužbo in njen prenos se veča s starostnim obdobjem,« meni dr. Alasdair Munro z infekcijskega oddelka univerzitetne bolnišnice Southampton. Zato so nekateri mnenja, da bi pouk za starejše otroke, ki hitreje širijo infekcije, lahko potekal na daljavo, medtem ko so drugi strokovnjaki prepričani, da otroci ne glede na starost potrebujejo socializacijo v šoli, ki je enako pomembna kot samo izobraževanje.
