Šerbedžija: Ne verjamem, da je umrl ... Nesmrtniki ne umrejo ... Naš Rac je bil Car

Po smrti velikana gledališke in filmske umetnosti Radka Poliča Raca se vrstijo zapisi v njegov spomin. Zbrali smo nekaj odzivov, ki kažejo, kako velik pečat je legendarni igralec pustil v umetnosti v Sloveniji in tujini ter v ljudeh, s katerimi je delal in se družil. 

Zelo ganljivo se je v zapisu na fcebooku poslovil srbski vsestranski ustvarjalec Rade Šerbedžija: »Ne verjamem, da je umrl. Do zdaj je umrl že štirikrat, pa se je vedno vrnil k nam. To je lahko storil samo on, ker je bil enak Bogovom.Tako rad je imel življenje, in čeprav ga to življenje ni prav nič božalo, se mu je vedno predal do konca. Samo eno stvar je ljubil bolj kot življenje. To je umetnost. In ta je najtežja, gledališka in filmska, za tiste, ki se razdajajo do konca ... Naš RAC je bil CAR. V gledališču in filmu in življenju ... Nekaj posebnega je bilo na njem. Nekaj, česar se ne da naučiti in kar posedujejo le redki ljudje na svetu – BOŽANSKI NAVDIH! Ta iskrica se je v njem pogosto prižgala in ga naredila posebnega v vsem ... Ne, ne verjamem, da je umrl. Nesmrtniki ne umrejo .. Odšel je, ker je imel dovolj. In če je tokrat res odšel za vedno, razglasite po vsej državi, imenovani Jugoslavija, dneve žalovanja, ker je umrl eden največjih igralcev, kar jih je ta narod kadar koli imel ...«

Tudi igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar mu je namenila zapis na spletu: »Oh, ne morem verjet, dragi Rac je šel čez! Je del mojih prvih igralskih korakov, ljubezni do umetnosti, njegov hudomušen, provokativen nasmeh je za vedno v mojem srcu. Vedno je govoril to kar je mislil, iskren je bil do bolečine ... Rac, saj veš, rada te imam, se vidiva enkrat v prihodnosti.«

Med prvimi se je poslovil igralski kolega mlajše generacije Saša Tabaković: »Umrl je kolega, bard slovenskega gledališča in filma Radko Polič Rac. Naj počiva v miru.«

Ksenija Benedetti pa je mogoče tudi v imenu moža Borisa Cavazze zapisala: »Ljubi Rac. Hvala za vse, kar si nam dal. In dal si nam vse nadvse.« 

Zapisi v spomin in čast so seveda številni, primerni veličini preminulega. Žalujejo tudi v vseh gledaliških institucijah, kjer je kdaj delal. Spodaj sta zapisa SNG Ljubljana in Maribor.