NANDU
Šerif Nande okrepil dunajsko policijo (FOTO)
Janez Cetin s parčkom nandujev ni le atrakcija slovenskih mest, južnoameriška ptiča postajata ikoni evropskih prestolnic.
Odpri galerijo
Simona in Janez z nandujema, ki sta dobila svoj avtomobil.
Policist Nande je nova moč med možmi postave na Dunaju. Naravnost iz Slovenije je bil vpoklican v policijsko četo; njegova okretnost, hitrost in čut za pravico so med varuhi reda visoko cenjene vrednote. Opremljen z značko je že ob prvem sprehodu po ulicah nekoč cesarskega mesta vzbujal strah in občudovanje.
Ljudje so se mu spoštljivo umikali, ko je z detektivsko opreznostjo spremljal vrvež velemesta, z rahlimi prikloni glave so mu izkazovali posebno čast, ko je v spremstvu specialne enote stasito korakal po Stephansplatzu. Nande vendarle ni kar en tič. Nandu s Kmetije Cetin je zagotovo najbolj slaven ptič iz Slovenije. Njegov gospodar Janez ga je dunajskim možem postave blagovoljno posodil le za kakšen dan, od svojega pernatega prijatelja ga nič na svetu ne loči. Mirno lahko zapišemo, da je Nande ne le najbolj slaven v tem delu sveta, pač pa tudi edini ptič, ki je obiskal največ evropskih prestolnic.
Avanturist, ki mu na široko odpirajo vrata, kjer koli se pokaže, si je za naslednji cilj zadal obiskati papeža. Janez Cetin že ureja dokumente in ni vrag, da čez nekaj časa ne bo zaokrožila fotografija svetega očeta v družbi dolgovratega kljunača.
Čeprav jo je gospodarju Janezu zadnje čase zagodlo zdravje, pa se mu je ob zdravniški pomoči vendarle uspelo toliko postaviti na noge, da z ženo Simono lahko spremlja Nandeta in njegovo boljšo polovico Nino na poletnih turah. Ne nazadnje je nanduja naučil celo plavati, na portoroški plaži pa poskrbel za nepozabno atrakcijo.
»Vse skupaj smo obrnili malo na hec, kar pa nekateri žal jemljejo dobesedno. Živali imajo znanje plavanja seveda v genih, vendar jim morajo pokazati njihovi starši, da spretnost tudi obvladajo. Tako je bila moja naloga le spraviti Franceljna, Nino in Nandeta v vodo, kar pa ni bilo lahko. Malo smo goljufali s podkupninami v smislu banan, malin in češenj, malo pa sem jih potiskal proti vodi ... Ko pa so ugotovili, kako prijetno se je ohladiti, to ni bil več problem. Po nekaj sekundah, stoj in glej, elegantno in umirjeno po vodi kot najlepši beli labodi,« zapre Janez usta tistim, ki so njegovo početje označili za mučenje.
»To nam očitajo predvsem zavistneži, ki ne vedo, kaj bi s svojim časom, in se spuščajo v vsakogar, ki je drugačen, namesto da bi uredili predvsem sebe. Po pripovedovanju inšpektorjev je takih hektikov kak ducat povsod, kjer se pojavimo. Logično, da so deževale prijave na raznorazne inšpektorate. Posledično smo imeli ogromno dela s postopki in pri zbiranju dokazil ter odgovorov. Nekajkrat sem se tudi spraševal, ali nam je tega treba. Na koncu pa sem hvaležen vsem prijaviteljem, saj so nam odprli vse možne inšpektorske postopke naenkrat. A smo zmagali. Vse imamo zaključeno in nove prijave za ista sranja nimajo več možnosti za obravnavo. Nekajkrat so nas celo veganski aktivisti čakali s psi in jih ščuvali proti nandujem in snemali, kako so plašni, pa da ne omenjam žaljenja, zmerjanja in groženj po družabnih omrežjih,« opisuje skoraj neverjetne zgodbe zapriseženih nasprotnikov.
A Janez je osebno sožitje med človekom in živaljo sklenil razširjati. »Kjer koli se pojavimo, ljudje začnejo komunicirati z nami in med sabo. Razpoloženje je v trenutku veselo in sproščujoče. Kar ne moremo verjeti, da se popolni tujci obnašajo do nas, kot da se poznamo že vse življenje, pa ne samo do nas, ampak tudi v interakciji med preostalimi nepoznanimi ljudmi. Ogromno ljudi se zahvaljuje za polepšan dan, za prelep dogodek in druženje z živalcami. Ni treba biti preveč socialno čuteč, da takoj začutiš blagodejni terapevtski učinek na razpoloženje ljudi.« Zato nanduja rad popelje med otroke v šoli v naravi, pa na rojstne dneve in dobrodelne aktivnosti.
Nina in Nande sta zelo uspešna ambasadorja lions kluba, kjer pomagajo otrokom s posebnimi potrebami. Sodelovanje s kardiologinjo dr. Marjeto Zorc pri pomoči srčnim bolnikom v smeri spodbujanja aktivnega življenja po prestanih operacijah srca in ožilja, pove Janez, pa nameravajo nadaljevati, ko se bodo razmere s korono umirile. Terapija z živalmi je pomagala tudi njemu. »Tudi z njihovo pomočjo sem premagal bolezen,« iskreno verjame Janez, »druženje z njimi je nov stil življenja.«
Cetin, ki je na kmetiji na Škofljici gostil že več sto živali, med drugim kunce, prepelice, ovce, lipicanko, papige amazonke, razmišlja o nakupu nove, večje posesti v okolici prestolnice, kamor bi sprejel še parček emujev in afriških nojev. Še vedno se ni otresel bolečine ob izgubi ljubega mu Franceljna, ki je postal maskota kmetije in miljenček ljudi. Žalost je vsaj delno pregnala izvalitev treh nandujčkov, ki jih mamica Nina smelo potiska v svet. Realko tako teka po prestolnici, Don Vito pa je postal ambasador ekipe VitalnoTelo.si, ki mu je, kot pravi Janez, rešila življenje.
Šerif FOTOGRAFIJE: Kmetija Cetin
Ljudje so se mu spoštljivo umikali, ko je z detektivsko opreznostjo spremljal vrvež velemesta, z rahlimi prikloni glave so mu izkazovali posebno čast, ko je v spremstvu specialne enote stasito korakal po Stephansplatzu. Nande vendarle ni kar en tič. Nandu s Kmetije Cetin je zagotovo najbolj slaven ptič iz Slovenije. Njegov gospodar Janez ga je dunajskim možem postave blagovoljno posodil le za kakšen dan, od svojega pernatega prijatelja ga nič na svetu ne loči. Mirno lahko zapišemo, da je Nande ne le najbolj slaven v tem delu sveta, pač pa tudi edini ptič, ki je obiskal največ evropskih prestolnic.
Avanturist, ki mu na široko odpirajo vrata, kjer koli se pokaže, si je za naslednji cilj zadal obiskati papeža. Janez Cetin že ureja dokumente in ni vrag, da čez nekaj časa ne bo zaokrožila fotografija svetega očeta v družbi dolgovratega kljunača.
Vegani naščuvali pse
Čeprav jo je gospodarju Janezu zadnje čase zagodlo zdravje, pa se mu je ob zdravniški pomoči vendarle uspelo toliko postaviti na noge, da z ženo Simono lahko spremlja Nandeta in njegovo boljšo polovico Nino na poletnih turah. Ne nazadnje je nanduja naučil celo plavati, na portoroški plaži pa poskrbel za nepozabno atrakcijo.
»Vse skupaj smo obrnili malo na hec, kar pa nekateri žal jemljejo dobesedno. Živali imajo znanje plavanja seveda v genih, vendar jim morajo pokazati njihovi starši, da spretnost tudi obvladajo. Tako je bila moja naloga le spraviti Franceljna, Nino in Nandeta v vodo, kar pa ni bilo lahko. Malo smo goljufali s podkupninami v smislu banan, malin in češenj, malo pa sem jih potiskal proti vodi ... Ko pa so ugotovili, kako prijetno se je ohladiti, to ni bil več problem. Po nekaj sekundah, stoj in glej, elegantno in umirjeno po vodi kot najlepši beli labodi,« zapre Janez usta tistim, ki so njegovo početje označili za mučenje.
Nina in Nande sta zelo uspešna ambasadorja lions kluba, kjer pomagajo otrokom s posebnimi potrebami.
»To nam očitajo predvsem zavistneži, ki ne vedo, kaj bi s svojim časom, in se spuščajo v vsakogar, ki je drugačen, namesto da bi uredili predvsem sebe. Po pripovedovanju inšpektorjev je takih hektikov kak ducat povsod, kjer se pojavimo. Logično, da so deževale prijave na raznorazne inšpektorate. Posledično smo imeli ogromno dela s postopki in pri zbiranju dokazil ter odgovorov. Nekajkrat sem se tudi spraševal, ali nam je tega treba. Na koncu pa sem hvaležen vsem prijaviteljem, saj so nam odprli vse možne inšpektorske postopke naenkrat. A smo zmagali. Vse imamo zaključeno in nove prijave za ista sranja nimajo več možnosti za obravnavo. Nekajkrat so nas celo veganski aktivisti čakali s psi in jih ščuvali proti nandujem in snemali, kako so plašni, pa da ne omenjam žaljenja, zmerjanja in groženj po družabnih omrežjih,« opisuje skoraj neverjetne zgodbe zapriseženih nasprotnikov.
Ninin podmladek
A Janez je osebno sožitje med človekom in živaljo sklenil razširjati. »Kjer koli se pojavimo, ljudje začnejo komunicirati z nami in med sabo. Razpoloženje je v trenutku veselo in sproščujoče. Kar ne moremo verjeti, da se popolni tujci obnašajo do nas, kot da se poznamo že vse življenje, pa ne samo do nas, ampak tudi v interakciji med preostalimi nepoznanimi ljudmi. Ogromno ljudi se zahvaljuje za polepšan dan, za prelep dogodek in druženje z živalcami. Ni treba biti preveč socialno čuteč, da takoj začutiš blagodejni terapevtski učinek na razpoloženje ljudi.« Zato nanduja rad popelje med otroke v šoli v naravi, pa na rojstne dneve in dobrodelne aktivnosti.
Nina in Nande sta zelo uspešna ambasadorja lions kluba, kjer pomagajo otrokom s posebnimi potrebami. Sodelovanje s kardiologinjo dr. Marjeto Zorc pri pomoči srčnim bolnikom v smeri spodbujanja aktivnega življenja po prestanih operacijah srca in ožilja, pove Janez, pa nameravajo nadaljevati, ko se bodo razmere s korono umirile. Terapija z živalmi je pomagala tudi njemu. »Tudi z njihovo pomočjo sem premagal bolezen,« iskreno verjame Janez, »druženje z njimi je nov stil življenja.«
Tudi z njihovo pomočjo sem premagal bolezen, druženje z njimi je nov stil življenja.
Cetin, ki je na kmetiji na Škofljici gostil že več sto živali, med drugim kunce, prepelice, ovce, lipicanko, papige amazonke, razmišlja o nakupu nove, večje posesti v okolici prestolnice, kamor bi sprejel še parček emujev in afriških nojev. Še vedno se ni otresel bolečine ob izgubi ljubega mu Franceljna, ki je postal maskota kmetije in miljenček ljudi. Žalost je vsaj delno pregnala izvalitev treh nandujčkov, ki jih mamica Nina smelo potiska v svet. Realko tako teka po prestolnici, Don Vito pa je postal ambasador ekipe VitalnoTelo.si, ki mu je, kot pravi Janez, rešila življenje.
