Šest jih mora preživeti z eno plačo in brez porodniške

ŠENTJUR – »Bil je šok, seveda. A smo se hitro sprijaznili in težko čakali na dan, ko se bomo iz tričlanske povečali v šestčlansko družino. No, če štejemo zraven še našo babi, ki živi z nami, kar sedemčlansko,« je prvo, kar nam pove Mimi Topolovec, mamica trojčkov, ki bi se morali po izračunih zdravnikov roditi v začetku oktobra, a so zaradi zapletov porod sprožili prej in so se s carskim rezom rodili 7. avgusta – torej bodo jutri, dan po Miklavžu, stari natanko štiri mesece. Trinajstega julija, v mesecu, ko sta Mimi in njen mož Elvis praznovala peto obletnico poroke, pa je ona že morala v mariborsko porodnišnico, da so lahko spremljali njeno in tudi zdravje treh še nerojenih fantkov. Doma je na bratce težko čakal dobrih pet let star Patrik, ki je bil zraven na enem od ultrazvočnih pregledov mamice. Ko je videl najprej enega, pa drugega in še tretjega fantka, je zavriskal: »Jupi!« To je bila njegova prva reakcija, a sta se očka in mamica bala, da ga bo navdušenje do takrat, ko bodo bratci prišli na svet, minilo in bo ljubosumen. A se to do zdaj na srečo ni zgodilo. »Patrik je izjemno pozoren in ljubeč, saj bratce ljubčka in bdi nad njimi pa tudi hrani, če je treba. Presenečena sva in presrečna,« pravita očka in mama, ki sta se, priznavata, na prihod treh nadobudnežev tudi psihično pripravljala.

Prvi je bil Marcel, za njim Enej in Domen

Zanimivo, da tudi sama prihajata iz številnih družin, saj ima Mimi tri sestre in so bila pri hiši štiri dekleta, Elvis pa dva brata in so bili torej pri hiši trije fantje. Pa bi lahko bili tudi štirje, če eden ne bi umrl že pri porodu.

A je pri Mimi in Elvisu sprva slabo kazalo na to, da bosta sploh imela naraščaj. Po naravni poti namreč ni šlo in že pri Patriku je bila potrebna inseminacija. Zanjo sta se znova odločila tudi lani, ko sta si želela, da bi se družina še povečala. In na koncu se je kar za tri. Na vprašanje, ali bodo nekoč imeli nogometno moštvo ali morda harmonikarski orkester, se očka Elvis nasmeje in o tem povpraša Patrika, ki pa prizna, da je bolj za nogomet. No, glede na to, da so doma blizu stadiona v Šentjurju, bo možnosti za to res veliko. Kakor koli že bo, vsi skupaj upajo, da bodo Marcel, Enej in Domen, ki so se v takšnem zaporedju tudi rodili v sedmem mesecu nosečnosti, razposajeni in zdravi. Trenutno še imajo nekaj težav, a starši upajo, da jih bodo zdravniki, saj medicina nenehno napreduje, kmalu rešili. Še najbolje jo je odnesel Domen, ki je na svet privekal zadnji in je imel le nekaj težav s srčkom. Enej in Marcel pa imata oba težave s črevesjem in težje odvajata blato oziroma ga Enej sploh ne more in ima nameščeno stomo. A ga morda že drugo leto čaka operacija in bodo to zagato rešili. Trenutno je za poseg še premajhen. Pri Marcelu se bo težava morda celo razrešila sama.

Z eno plačo in brez porodniške

Seveda je prihod treh fantkov v družino poleg veselja prinesel tudi nekaj skrbi. Očka Elvis je zaradi tega že zamenjal službo. Žal pa je mamica Mimi med nosečnostjo ostala brez nje. »Prej sem delal v gradbeništvu in sem bil v tovornjaku tudi po ves dan. Zato sem se zaposlil v drugem podjetju, kjer so zelo razumevajoči in delam samo dopoldne. Žena me seveda potrebuje in zdaj je to veliko lažje, ko sem popoldne že doma,« pove Elvis, ki je edini, ki domov prinaša plačo. Mimi namreč porodniške nima, saj so ji zanjo zmanjkali trije meseci in prejema zgolj starševski dodatek v znesku borih 250 evrov, kar je ob dejstvu, da Enej in Domen potrebujeta več nege in pripomočkov, vsi pa se hranijo z adaptiranim mlekom, malo. Zato nam Elvis prizna, da ga tu in tam prešine, ali bodo zmogli vse breme. A pogled na vse tri fantiče, ki že žlobudrajo, se nasmihajo, ju v hipu razvedri in tudi opogumlja, da bo še vse dobro.


Zanimivo je, da je imena za svoje bratce izbral Patrik sam. In to kako! Po začetnicah imen atija, mamice in babice. Slednji je ime Dragica in zato je za enega od bratcev izbral ime Domen, po atiju Elvisu je na črko E izbral ime Enej, po mamici Mimi pa je na črko M dobil ime še Marcel.

Še zlasti se družina veseli letošnjih praznikov, še posebno ker so bili po porodu kar mesec dni povsem razseljeni. »Nekaj ur po rojstvu so zaradi slabega zdravstvenega stanja Eneja odpeljali v UKC Ljubljana. Sama sem ostala z Domnom v mariborski porodnišnici, Marcel pa je bil na pediatriji v Mariboru. Tako da smo bili vsi čisto ločeni. Mož je dopoldne obiskoval Eneja v Ljubljani, popoldne pa je prišel še v Maribor. In tako razseljeni smo bili več kot en mesec,« nam prve težke dni opiše Mimi. A zdaj, ko so skupaj doma, so se dobro organizirali. Ko je malčke treba nahraniti in previti, se dela lotijo vsi. Mamica jih preoblači, očka in babi Dragica pa hranita. Če je nuja res velika, pri hranjenju pomaga Patrik. Ko gredo na sprehod, pa se marsikdo ozre za njimi. Tudi večkrat. Seveda, voziček za tri je vendarle poseben. Še posebno tisti, ki jim ga je podarila Radenska, ki jim je namenila še nekaj praktičnih darilc, ki tako nenadoma povečani družinici pridejo še kako prav.