Šest otrok čez noč brez doma
Družino Bogner ogenj presenetil med spanjem. Oče in mama sta brezposelna.
Odpri galerijo
Osemčlanska družina Bogner z Loga pri Vrhovem je zaradi napake pri dimniku ostala brez strehe nad glavo. Foto: osebni arhiv
»Malo čez pol polnoč je bila ura, ravnokar sem bil v kopalnici in si umival zobe, ko sem skozi okno videl nenavadno močno svetlobo. In tudi slišal tak nenavaden zvok. Kar v spodnjicah sem letel ven in videl, da gori, in to pri sosedih nad nami. Ženi sem zavpil, naj pokliče 112, kar je tudi storila, a so ji tam rekli, da so že obveščeni in da so tudi gasilci že na poti,« nam je ob prihodu na pogorišče družine Bognerjevih na Logu pri Vrhovem povedal Drago Klanšek.
Takoj je pohitel k sosedom tudi sam, hip zatem so se že pripeljali domači gasilci z Vrhovega, a so morali počakati še na posadko iz Radeč s cisterno, pozneje so prišli na pomoč še gasilci z Jagnjenice. Kakšnih 30 se jih je zbralo v hipu. »Dvajset minut pred polnočjo smo prejeli poziv, a ko smo prispeli, je bil požar žal že precej razvit. Po poldrugi uri intenzivnega gašenja pa nam ga je uspelo ukrotiti, še nekaj časa pa je trajalo, da smo ga povsem pogasili. Do jutra smo ostali na požarni straži,« nam je povedal Andraž Kunaj, gasilec PGD Radeče. »Ob treh zjutraj smo streho že razkrili,« je dejal.
A šele jutro je razkrilo vse razsežnosti nočnega požara. Pogorišče so si včeraj dopoldne ogledali policisti in kriminalisti, tam sta bila tudi radeški župan Tomaž Režun in poslanec Matjaž Han, ki je ponudil pomoč prizadeti družini tako kot Območno združenje Rdečega križa Laško-Radeče, kjer so že odprli račun, na katerem bodo zbirali denar. »Edina sreča v tej nesreči je, da se nihče ni poškodoval in da so vsi živi,« je dejal župan. Pa tudi to, da Stanko Bogner malo pred polnočjo še ni zatisnil oči in je slišal nenavaden zvok. »Bilo je, kot bi kdo hodil po hiši,« je dejal Stanko in nadaljeval: »Šel sem v eno otroško sobo, pa je bilo vse mirno.
Tudi v drugi je bila tema in tišina, ko sem odprl vrata tretje, v kateri je še dan prej spala najstarejša, 20-letna hči Laura, ki pa je to noč ni bilo doma, sem zagledal dim, ki se je vil izza stene, kjer je bil dimnik. Kjer se je spajal s steno, je tlelo, hip zatem pa se je že vnela steklena volna. Zadrl sem se, da gori, da se je tudi žena zbudila in poklicala gasilce, potem pa akcija.
Dva najmlajša, štiriinpolletna dvojčka Simona in Luko, sem dvignil, ko je eden začudeno zavpil: 'Ati, požaaar, bejžmo!' Žena je vzela v naročje leto starejšo Evo, dvanajstletni Samo in štirinajstletni Lovro sta medtem že odprla vrata avtomobila in mi v roke porinila še ključ, da sem hitro speljal in otroke odpeljal na varno k starim staršem, ki so na srečo v bližini. Ko sem se vrnil, sem sam poskušal gasiti, a je bil ogenj že preobsežen.«
Na žalost Stanko in Rosana hiše nista imela zavarovane. »Kolikor je bilo denarja, toliko smo ga vložili v obnovo. Pri tem so nam pomagali tudi najini starši. Ob enem dohodku in šestih otrocih pa se žal ni dalo veliko prihraniti,« še pove Stanko. Doda, da žena Rosana že prej ni bila v službi, saj je skrbela le za otroke, on pa je delal kot kuhar, med drugim tudi v gostišču Grof na Vranskem. Tam je z ramo ob rami delal z Žanom Kotnikom, mladim študentom, ki je lani januarja v požaru prav tako ostal brez skromne hiše v Galiciji pri Žalcu. Žanova nesreča je ganila številne Slovence in tudi naše bralce, zato se je lani, tik pred koncem leta, že lahko veselil vselitve v novo hišo.
»A bil sem samostojni podjetnik, zato sem takoj, ko so gostinci zaprli vrata, tudi sam zaprl s. p. in sem zdaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje,« nam pove. Zaveda se, da jih je nesreča doletela v zelo nepravem času, a Bognerjevi, složna in vzorna družina, upajo, da jih ljudje ne bodo pustili na cedilu. O tem, kako povezani in srčni so, priča tudi tabla s hišnimi pravili, ki so jo rešili pred zublji, medtem ko jim je vse drugo zgorelo. Na njej napisanih pravil so se držali, pove Stanko. V podkrepitev doda, da so vedno vsi skupaj sedli k mizi in skupaj jedli, po obedu pa pospravili. Zdaj niti mize nimajo več, saj je vse zgorelo ali je uničeno zaradi vode.
Osnovnošolca Samo in Lovro sta ostala brez vseh šolskih potrebščin in računalnika, prek katerega se v tem času odvija pouk. »Za to bomo poskrbeli,« je dejal župan, ki je družini ponudil tudi nadomestno stanovanje. A Bognerjevi se bodo do nadaljnjega raje stiskali pri starih starših, da bodo tako blizu doma, ki si ga želijo čim prej obnoviti.
Družina Bogner z Loga pri Vrhovem se je znašla v res nezavidljivem položaju, saj gre za veliko družino s šestimi otroki, pet je še mladoletnih, dva sta šoloobvezna. Mama Rosana je bila doma in je skrbela le zanje, oče Stanko pa je bil kot kuhar zaposlen pri kar treh delodajalcih, a je zaradi trenutnih zdravstvenih razmer ostal brez dela in brez edinega dohodka, s katero se je preživljala družina. A tudi na Območnem združenju Rdečega križa ne bodo stali križem rok in na sestanku, ki ga je včeraj sklical radeški župan Tomaž Režun, so se že dogovorili, da bodo ustanovili poseben odbor za sanacijo po požaru, njihovi člani pa bodo bdeli nad porabo zbranega denarja, da bo vse potekalo transparentno. V akcijo so se aktivno vključili krajevna organizacija Rdečega križa Vrhovo in druga društva v kraju, njihovi prostovoljci bodo na terenu pobirali denar od vrat do vrat. Družina potrebuje skoraj vse, od gradbenega materiala do stavbnega pohištva in notranje opreme, pohištvo, gospodinjske aparate pa tudi elektro- in vodoinštalaterske storitve.
Takoj je pohitel k sosedom tudi sam, hip zatem so se že pripeljali domači gasilci z Vrhovega, a so morali počakati še na posadko iz Radeč s cisterno, pozneje so prišli na pomoč še gasilci z Jagnjenice. Kakšnih 30 se jih je zbralo v hipu. »Dvajset minut pred polnočjo smo prejeli poziv, a ko smo prispeli, je bil požar žal že precej razvit. Po poldrugi uri intenzivnega gašenja pa nam ga je uspelo ukrotiti, še nekaj časa pa je trajalo, da smo ga povsem pogasili. Do jutra smo ostali na požarni straži,« nam je povedal Andraž Kunaj, gasilec PGD Radeče. »Ob treh zjutraj smo streho že razkrili,« je dejal.
»Ati, požaaar, bejžmo!«
A šele jutro je razkrilo vse razsežnosti nočnega požara. Pogorišče so si včeraj dopoldne ogledali policisti in kriminalisti, tam sta bila tudi radeški župan Tomaž Režun in poslanec Matjaž Han, ki je ponudil pomoč prizadeti družini tako kot Območno združenje Rdečega križa Laško-Radeče, kjer so že odprli račun, na katerem bodo zbirali denar. »Edina sreča v tej nesreči je, da se nihče ni poškodoval in da so vsi živi,« je dejal župan. Pa tudi to, da Stanko Bogner malo pred polnočjo še ni zatisnil oči in je slišal nenavaden zvok. »Bilo je, kot bi kdo hodil po hiši,« je dejal Stanko in nadaljeval: »Šel sem v eno otroško sobo, pa je bilo vse mirno.
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati družini Bogner iz Loga pri Vrhovem, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za DRUŽINO BOGNER, sklicna številka 7234. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
Tudi v drugi je bila tema in tišina, ko sem odprl vrata tretje, v kateri je še dan prej spala najstarejša, 20-letna hči Laura, ki pa je to noč ni bilo doma, sem zagledal dim, ki se je vil izza stene, kjer je bil dimnik. Kjer se je spajal s steno, je tlelo, hip zatem pa se je že vnela steklena volna. Zadrl sem se, da gori, da se je tudi žena zbudila in poklicala gasilce, potem pa akcija.
Otrokom so zgorele tudi šolske potrebščine, rešili so le tablo s hišnimi pravili.
Dva najmlajša, štiriinpolletna dvojčka Simona in Luko, sem dvignil, ko je eden začudeno zavpil: 'Ati, požaaar, bejžmo!' Žena je vzela v naročje leto starejšo Evo, dvanajstletni Samo in štirinajstletni Lovro sta medtem že odprla vrata avtomobila in mi v roke porinila še ključ, da sem hitro speljal in otroke odpeljal na varno k starim staršem, ki so na srečo v bližini. Ko sem se vrnil, sem sam poskušal gasiti, a je bil ogenj že preobsežen.«
Zmanjkalo za zavarovanje
Na žalost Stanko in Rosana hiše nista imela zavarovane. »Kolikor je bilo denarja, toliko smo ga vložili v obnovo. Pri tem so nam pomagali tudi najini starši. Ob enem dohodku in šestih otrocih pa se žal ni dalo veliko prihraniti,« še pove Stanko. Doda, da žena Rosana že prej ni bila v službi, saj je skrbela le za otroke, on pa je delal kot kuhar, med drugim tudi v gostišču Grof na Vranskem. Tam je z ramo ob rami delal z Žanom Kotnikom, mladim študentom, ki je lani januarja v požaru prav tako ostal brez skromne hiše v Galiciji pri Žalcu. Žanova nesreča je ganila številne Slovence in tudi naše bralce, zato se je lani, tik pred koncem leta, že lahko veselil vselitve v novo hišo.
30 gasilcev se je borilo z zublji.
»A bil sem samostojni podjetnik, zato sem takoj, ko so gostinci zaprli vrata, tudi sam zaprl s. p. in sem zdaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje,« nam pove. Zaveda se, da jih je nesreča doletela v zelo nepravem času, a Bognerjevi, složna in vzorna družina, upajo, da jih ljudje ne bodo pustili na cedilu. O tem, kako povezani in srčni so, priča tudi tabla s hišnimi pravili, ki so jo rešili pred zublji, medtem ko jim je vse drugo zgorelo. Na njej napisanih pravil so se držali, pove Stanko. V podkrepitev doda, da so vedno vsi skupaj sedli k mizi in skupaj jedli, po obedu pa pospravili. Zdaj niti mize nimajo več, saj je vse zgorelo ali je uničeno zaradi vode.
Zadrl sem se, da gori, da se je tudi žena zbudila in poklicala gasilce, potem pa akcija.
Osnovnošolca Samo in Lovro sta ostala brez vseh šolskih potrebščin in računalnika, prek katerega se v tem času odvija pouk. »Za to bomo poskrbeli,« je dejal župan, ki je družini ponudil tudi nadomestno stanovanje. A Bognerjevi se bodo do nadaljnjega raje stiskali pri starih starših, da bodo tako blizu doma, ki si ga želijo čim prej obnoviti.
