Šest županov proti prometnim zamaškom
Fraport z občinami predstavil načrt gradnje cest in železnice okoli letališča. Zastarela prometna infrastruktura je glavna zaviralka razvoja.
Odpri galerijo
Fraport pospešeno širi potniški terminal na brniškem letališču, žal pa temu ne sledi hitra gradnja nove prometne infrastrukture. FOTOGRAFIJE: MARKO FEIST
Fraport Slovenija in župani gorenjskih občin Kranj, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Škofja Loka, Komenda in Vodice so se odločili za skupni pritisk na državo oziroma njeno ministrstvo za infrastrukturo. Z resolucijo zahtevajo, naj čim prej sprejme državni prostorski načrt za ureditev ali dopolnitev cestne in železniške infrastrukture na širšem območju brniškega letališča.
Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija, je na včerajšnji predstavitvi 10 kratko-, srednje- in dolgoročnih ukrepov, ki so jih uskladili z župani omenjenih šestih gorenjskih občin, dal vedeti, da je obstoječa prometna infrastruktura postala glavna zaviralka razvoja tako letališča Jožeta Pučnika in njegovih hitro rastočih logističnih con kot številnih poslovnih in obrtnih con v okoliških občinah. Po letu 1985, ko je bila zgrajena gorenjska avtocesta, je bila namreč edina naložba v prometno infrastrukturo prestavitev dela glavne ceste med Mengšem in Kranjem na odseku letališča leta 2018.
Podpisniki resolucije so konec lanskega leta ministrstvu za infrastrukturo predali predlog, s katerim zahtevajo, da ga prouči, ovrednoti in vključi v državni prostorski načrt za to območje Gorenjske ter ga čim prej začne tudi izvajati. Gneča na avtocestnih izvozih ali uvozih in glavni cesti Mengeš–Kranj je namreč ob jutranjih in popoldanskih konicah nepopisna.
Po njihovem prepričanju je med kratkoročnimi ukrepi na prvem mestu gradnja novega krožišča na stiku avtocestnega priključka Brnik in glavne ceste od Kranja do letališča (zadnjo bi tudi rekonstruirali), zatem nov avtocestni priključek Kranj sever na regionalno cesto Škofja Loka–Kranj–Jezersko, pa nova cesta med Lahovčami in novim avtocestnim priključkom Torovo ter gradnja obvoznice mimo Vodic.
Med srednjeročnimi ukrepi je najnujnejše čim prej dokončati preostale odseke glavne ceste med Želodnikom in Vodicami z usmeritvijo proti Škofji Loki, letališču in Kranju, zgraditi južno obvoznico med Spodnjim Brnikom in Lahovčami in novo vzhodno obvoznico Vodice za povezavo poslovne cone Komenda z letališčem.
Dolgoročno pa naj bi zgradili novo cesto od Škofje Loke do regionalne ceste pri Meji in z novim mostom čez Savo vse do glavne ceste Kranj–letališče. Povsem na koncu pa bi morali zgraditi še hitro železnico vzdolž avtoceste med Ljubljano, letališčem in Kranjem.
Kdaj bo sprejet državni prostorski načrt, si ni upal napovedati nihče, še manj pa, kdaj bi lahko začeli odkupovati potrebna zemljišča in graditi novo cestno in železniško infrastrukturo okoli letališča, vredno več milijard evrov. Vsi župani in direktor Fraporta upajo, da bo država njihove skupne predloge jemala resneje, kot so doslej zahtevke posameznih občin.
Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je dejal, da mora biti država pri ukrepanju hitrejša kot doslej. Franc Aco Šuštar, župan Vodic, kjer so organizirali že šest protestnih shodov, ker država kljub obljubam še ni zgradila obvoznice mimo kraja, pa je manj optimističen, saj sta se Dars in ministrstvo za infrastrukturo kar šest let prerekala le o tem, kdo naj financira gradnjo te obvoznice.
Fraportov direktor med rokovanjem z gorenjskimi župani pred predstavitvijo skupne resolucije
Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija, je na včerajšnji predstavitvi 10 kratko-, srednje- in dolgoročnih ukrepov, ki so jih uskladili z župani omenjenih šestih gorenjskih občin, dal vedeti, da je obstoječa prometna infrastruktura postala glavna zaviralka razvoja tako letališča Jožeta Pučnika in njegovih hitro rastočih logističnih con kot številnih poslovnih in obrtnih con v okoliških občinah. Po letu 1985, ko je bila zgrajena gorenjska avtocesta, je bila namreč edina naložba v prometno infrastrukturo prestavitev dela glavne ceste med Mengšem in Kranjem na odseku letališča leta 2018.
Zmago Skobir pred gradbiščem novega brniškega letališkega terminala
Podpisniki resolucije so konec lanskega leta ministrstvu za infrastrukturo predali predlog, s katerim zahtevajo, da ga prouči, ovrednoti in vključi v državni prostorski načrt za to območje Gorenjske ter ga čim prej začne tudi izvajati. Gneča na avtocestnih izvozih ali uvozih in glavni cesti Mengeš–Kranj je namreč ob jutranjih in popoldanskih konicah nepopisna.
Predlagani ukrepi
Po njihovem prepričanju je med kratkoročnimi ukrepi na prvem mestu gradnja novega krožišča na stiku avtocestnega priključka Brnik in glavne ceste od Kranja do letališča (zadnjo bi tudi rekonstruirali), zatem nov avtocestni priključek Kranj sever na regionalno cesto Škofja Loka–Kranj–Jezersko, pa nova cesta med Lahovčami in novim avtocestnim priključkom Torovo ter gradnja obvoznice mimo Vodic.
Kot je pojasnil poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, prometne povezave od letališča proti Ljubljani in Kranju ostajajo tako rekoč nespremenjene vse od njegovega odprtja leta 1963.
Med srednjeročnimi ukrepi je najnujnejše čim prej dokončati preostale odseke glavne ceste med Želodnikom in Vodicami z usmeritvijo proti Škofji Loki, letališču in Kranju, zgraditi južno obvoznico med Spodnjim Brnikom in Lahovčami in novo vzhodno obvoznico Vodice za povezavo poslovne cone Komenda z letališčem.
Glavna cesta Mengeš–Kranj je potrebna rekonstrukcije.
Dolgoročno pa naj bi zgradili novo cesto od Škofje Loke do regionalne ceste pri Meji in z novim mostom čez Savo vse do glavne ceste Kranj–letališče. Povsem na koncu pa bi morali zgraditi še hitro železnico vzdolž avtoceste med Ljubljano, letališčem in Kranjem.
Kdaj bo sprejet državni prostorski načrt, si ni upal napovedati nihče, še manj pa, kdaj bi lahko začeli odkupovati potrebna zemljišča in graditi novo cestno in železniško infrastrukturo okoli letališča, vredno več milijard evrov. Vsi župani in direktor Fraporta upajo, da bo država njihove skupne predloge jemala resneje, kot so doslej zahtevke posameznih občin.
Kdaj bo sprejet državni prostorski načrt, si ni upal napovedati nihče, še manj pa, kdaj bi lahko začeli odkupovati potrebna zemljišča.
Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je dejal, da mora biti država pri ukrepanju hitrejša kot doslej. Franc Aco Šuštar, župan Vodic, kjer so organizirali že šest protestnih shodov, ker država kljub obljubam še ni zgradila obvoznice mimo kraja, pa je manj optimističen, saj sta se Dars in ministrstvo za infrastrukturo kar šest let prerekala le o tem, kdo naj financira gradnjo te obvoznice.
